fbpx

Šarčeva vlada je varnostno tveganje za vso Evropo

Mitja Iršič

Turneja islamske države po stari celini se je zopet začela. Nastopali bodo z vsemi starimi zimzelenimi hiti, zaradi katerih so zasloveli v krvavem obdobju 2015-2016. Noži, vozila, brzostrelke, bombe, samomorilski jopiči… Medtem ko je kalifat razpadel, je njegova ideologija med mladimi muslimani v Evropi in vračajočimi borci iz Sirije in Iraka bolj goreča kot kadarkoli. Obdobje relativnega miru, s katerimi so se že začeli hvaliti evropski politiki je bilo kratkega veka. Kaj se dogaja?

Turčija je v Siriji zajela 1200 borcev ISIS, z državljanstvom ZDA ali zahodnoevropskih držav. Koliko se jih je razbežalo, ko so napadli Kurde ne ve nihče. Sultan Erdogan uspešno ruši vse sekularne temelje države in državo kulturno-ideološko potiska nazaj v srednji vek. Ker tako početje vpliva tudi na ekonomsko stabilnost države, se je odločil za potezo, ki je mešanica oportunizma, starega turškega nagona po islamizaciji Evrope in čistega boja za politično preživetje njegovih sunitskih skrajnežev. Zahodne borce ISIS bodo začenjali pošiljati nazaj v države izvora. Pravzaprav so jih že. Deset Nemcev, enajst Francozov, dva Irca, en Američan so že bili poslani na letala brez povratnih vozovnic. Erdoganovo sporočilo je jasno: poskrbite za svoj problem, če pa ne, pa vsaj z močjo svojih ekonomskih vzvodov poskrbite, da bo moj sultanat trajno vzdržen, kot to počnete z družino al-Savd.

Islamski skrajneži čez Slovenijo
Na drugi strani varnostno-obveščevalne službe že dolgo svarijo, da so na balkanski poti, ki vodi skozi Slovenijo ujeti tudi islamski skrajneži. Taki, ki potujejo iz domovin, kjer ne divja vojna, kot tudi “Evropejci” s potnimi listi zahodnoevropskih držav, ki pa jih ne smejo pokazati, saj so že v evidenci mednarodnih teroristov. 5778 naj bi jih bilo iz zahodne Evrope (od tega samo 1900 “Francozov”) kar 895 pa naj bi jih bilo iz balkanskih držav (predvsem iz Kosova in Bosne, čeprav smo tudi Slovenci imeli svoje lovce na 72 devic). Koliko jih bo šlo skozi slovensko mejo bomo izvedeli komaj, ko se bo sprožila nova morija po evropskih prestolnicah. Pri belgijskih teroristih, ki so klali po Parizu se je kasneje izvedelo, da je del celice v Evropo pripotoval skozi Slovenijo skupaj z velikim dotokom beguncev leta 2015. Nekateri komaj polnoletni. Bivši premier, danes posmeha in pomilovanja vreden minister za zunanje zadeve Miro Cerar je takrat vpil: “A zdaj se bomo pa še otrok bal?!” Glede na to, da vsak teden odkrijejo nove skupine ilegalnih migrantov, večino pa jih seveda sploh ne, je le še vprašanje časa kdaj bo naslednji krvnik prepešačil tudi Slovenjo.

Miro Cerar (Foto: STA)

Problem pa ni le Erdoganov krjaveljski poskus ohranitve svojega islamskega imperija in slovenska meja, ki spušča kot 100 let stara slamnata streha. Problem je evropska miselnost pretiranega dobrotništva, ki v vsakem še tako sprijenem pojavu človeške ničevosti in egocentričnosti išče vrline in obrise benevolentnosti. Vplivni think-thank ECFR (European Council on Foreign Relations) razglaša, da mora EU sprejeti bivše borce ISIS, češ, da jim bodo v Iraku in Siriji vojaška sodišča krivično sodila. Pravijo, da je repatriacija najboljši način kako takšne ljudi kontrolirati. Človek ne ve kaj naj si misli. Že sama ideja, deradikaliziranja, kaj šele uspešnega integriranja nekoga, ki je dovolj duševno poškodovan, da gre v tujo deželo klat nedolžne ljudi je tako absurdna, da ni vredna razprave. Edina razmisleka vredna točka je tista o možnosti kontrole nad takimi posamezniki – če jih že moramo sprejeti potem jih lahko vsaj nadzorujemo, podobno kot divje medvede in volkove, za katere vemo, da bodo vedno divje živali, pa jih lahko vsaj z zmernim tveganjem umestimo v sobivanje s sodobno civilizacijo. Pa jih lahko kontroliramo?

Vedno znova se pokaže da ne. Londonski mesar je bil že obravnavan kot terorist, pa so ga izpustili. Ko je začel morilski pohod, je celo nosil ovratnico, s katero so mu lahko ves čas sledili in nastopal na seminarju, kjer so ga predstavljali kot vzorni primer rehabilitiranca. Tudi po napadu je kulturni in ekonomski marksist Jeremy Corbyn je še enkrat v posmeh žrtvam poudaril, da se teroriste ne bi smelo siliti, da odslužijo celotno kazen. Anis Amri, ki je zapeljal tovornjak v božični sejem sredi Berlina je bil na seznamu potencialnih teroristov – zavrnili so mu tudi vlogo za mednarodno zaščito. Abdelhamid Abaoud, belgijski Maročan, ki je bil avtor pokolov v Parizu leta 2015 je bil že dolgo na seznamu militantnih islamistov, katerega so opazovale tako francoske kot belgijske oblasti –  sumili so, da je bil glavni organizator ponesrečenega napada na francoskem vlaku, kjer so potniki onemogočili islamista, ki je hotel kot je sam povedal – “postreliti nekaj Američanov”. Tudi ta možakarja – Ajouba el-Kazanija je francoska varnostna služba že pred napadom obravnavala kot grožnjo najvišje stopnje. Ameriški obveščevalci so angleško obveščevalno službo MI5 opozarjali pred neposredno nevarnostjo Salmana Abedija, pa je ta vseeno pred dvema letoma ubil 22 ljudi na koncertu Ariane Grande. Cherif Karachi starejši od bratov, ki sta ubila pol uredništva satiričnega magazina Charlie Hebdo, je bil že zaprt zaradi terorizma in rekrutiranja islamistov za jordanskega terorista Abu Musaba al-Zarkavija. Lani je Cherif Chekat ubil 4 ljudi sredi božičnega sejma v Strassburgu. Hitro se je zvedelo, da mu francoska policija sledila že odkar se je radikaliziral v zaporu. Postala je že morbidna praksa, da najprej slišimo kako se je avto zapeljal med množico, ali kako je posameznik sredi belega dne z nožem začel zabadati mimoidoče, potem izvemo njegovo ime, po navadi arabskega ali severnoafriškega izvora, nato pa izvemo še, da je že dolgo na seznamu poznanih teroristov in da so ga obveščevalne službe aktivno opazovale. Od 76 napadov v zahodni Evropi in ZDA je več polovica bila takšnih kjer so varnostne službe storilce že dobro poznale in jih tudi – po najboljših močeh – sledile. 44 je bilo prosilcev za azil, preostali so bili radikalizirani domačini druge generacije, katerih starši so prišli iz muslimanskih dežel.

Nadzor nad 20 tisoč radikaliziranih muslimanov ni mogoč
Očitno se evropska kazenska pravna praksa in sistem vračanja azilantov ne more uspešno spopasti z novo grožnjo ljudi, ki jih je islam spremenil v divje živali, za katere je renormalizacija nemogoča. Ameriški in izraelski psihologi, ki so se ukvarjali z bivšimi borci so eden za drugim dvignili roke. Nadzor pa kot vidimo enostavno ni mogoč – samo francoska obveščevalna služba ima dokumentiranih 20 tisoč radikaliziranih muslimanov, na tako imenovali listi Fiche S – posamezniki, ki lahko napadejo praktično kadarkoli. Vsem ne morejo slediti, saj bi zato rabili pol milijona agentov in milijarde sredstev. Tudi angleški MI5 ima podobno velik seznam – od tega sledi približno 500 posameznikom. Po navadi sledijo pravim. Zmeraj pa ne. Takrat ko kakšnega spregledajo, se zgodijo napadi. Sanje o nadzoru nad skrajneži kot tudi njihova rehabilitacija so utopija. Tu pa zahodna civilizacija in naš od sedem desetletij miru pacificiran pogled na svet enostavne nima pravega orožja za spopad z vojaki, ki so zmožni brutalnosti iz bronaste dobe človeške zgodovine.

Foto: STA

To se je pokazalo tako pri Usami Hasanu, napadalcu iz Londona, ki je uspel organe prepričati, da je dovolj rehabilitiran za vrnitev v civilno družbo, kot v slovenskem primeru Iračana, ko je v neverjetno bizarni sodbi tožilka za naklep umora, tatvino in napad na uradno osebo zahtevala skupno 6 let zapora. Ne verjamem, da je tožilka ravnala z zlim namenom. Ne verjamem, da je s tem hotela drugim migrantom sporočiti, da je Slovenija OK Corral, kjer lahko mirno streljajo in koljejo Slovence. Ne –  mislim, da je povsem povprečna evropska liberalna tožilka, ki se enostavno še nikoli ni doživela pristne, nedestilirane človeške narave. Verjame v odpuščanje, verjame da se ljudje lahko spremenijo, verjame v kazenski zakonik kot v instrument rehabilitacije ne pa instrument represije in penalizacije. Skrajnega islama ne bo nikoli razumela – nikoli ji ne bo jasno, da je človek ujet v drugačno resničnost od njene nikoli ne bo pokazal potrebe po tem, da bi svojo resničnost zamenjal za njeno. Evropejci smo tako ujetniki dveh pomanjkljivosti naše civilizacije – pacifistično-liberalne drže in nezmožnostjo obveščevalnih služb, da sledijo vsem skrajnežem. Zato se bodo napadi dogajali, vse dokler nepredušno ne zapremo mej in dovolimo vstop le tistim tujcem, ki uradno, v skladu s postopki za mednarodno zaščito zaprosijo za azil – tak postopek pa mora biti dovolj robusten, da zaščiti žrtve in hkrati filtrira potencialne teroriste.

In zdaj smo v Sloveniji. V deželi kjer lesarski tehnik vodi državo s kretenskimi aforizmi in nerodno preprečuje parlamentarni nadzor nad obveščevalno-varnostno agencijo, ki bi preveril ali je tja po kavbojsko potisnil svojo znanko. V deželi kjer poteka neka bizarna notranja linija med komercialno televizijo, šefom SOVE, predsednikom vlade in članom njegovega kabineta. V deželi kjer je boleče očitno, da v je obveščevalno-varnostna agencija le nek organ za parkiranje odsluženih kadrov, namesto strokovna, visoko usposobljena služba za prestrezanje tujih informacijskih kanalov, pa se uporablja kot politični organ za nadzor nad koalicijo, kar je v intervjuju za Mladino nerodno priznal celo sam šef agencije. V deželi kjer migranti kamenjajo mlado deklico, posilijo dve študentki, ugrabijo 79 letnika, predsednik vlade pa razmišljujoče gleda v daljavo ter celo tiho sugerira, da so takšna poročila izmišljena. Nato pa skliče sejo za nacionalno varnost zato ker skupina moških srednjih let pohajkuje na meji med Slovenijo in Hrvaško s plastičnimi puškami, ministrstvo za pravosodje pa posebej za to skupino ljudi celo proizvede ad hoc zakonski zmazek, ki bo takšna pohajkovanja prepovedal (zmazek, ki bo seveda propadel vsaj na ustavnem sodišču, če ne pa na mednarodnih instancah).

Medtem ko nekateri ogrožajo državljane, se vlada ukvarja s plastičnimi pištolami
Mladi moški, ki čakajo na hrvaški strani, da preplavajo reko, niso vsi teroristi. Nekateri so le verniki v mogočno evropsko socialno državo. Nekateri so dezerterji. Nekateri so strahopetci, ki so doma pustili žene in otroke. Nekateri pa so teroristi, katerih cilj je, da vas sredi Čopove med prazničnimi nakupi z mesarskim nožem zaštihajo v vrat. Ne zaradi evropskih intervencij na Bližnjem vzhodu. Ne zaradi Palestine in domnevne sionistične zarote proti Arabcem, ki si jo tako radi ob kaminu razlagajo evropski socialisti in arabski nacionalisti. Ampak le zato ker ste liberalni Evropejec, ki ljubi svobodo, spoštuje krščansko tradicijo, a vseeno goji sekularno toleranco do sočloveka. Muslimanski protestniki po EU na zborovanja vedno prinesejo iste plakate. “Sovražimo svobodo.” “Nobene svobode, vse kar potrebujete je islam.”, “Smrt tistim, ki žalijo preroka.” Ti ljudje si želijo vašo smrt, ker niste muslimani. In to tudi odkrito povedo. Nato pa radikalni levičarji njihovo jasno sporočilo zameglijo in vas, ki ga razumete pravilno, označijo za islamofoba. Tudi pri krvavem Usmanu v Londonu se je zgodilo – Daily Mirror že poroča, da je napadel, ker so ga sošolci v šoli zafrkavali. Zanimivo, da se podobni primeri draženja krščanskih, budističnih, taoističnih in židovskih otrok ne končajo na tak predvidljiv način. Ne trdim, da je od 1.8 milijardi svetovnih muslimanov ni večina skrajnih islamistov. A v večini muslimanskih držav, z redkimi izjemami si več kot 60 odstotkov prebivalstva želi šeriatsko pravo kot edino pravo dežele, civilno pravo pa bi razpustili. Kaj to pomeni? Kamenjanje homoseksualcev. Rezanje rok za krajo. Smrtna kazen za prešuštvo. Vislice za apostazijo. Je to prerez dela človeštva s pogledi na svet, ki je kompatibilen s sodobno civilizacijo? Tudi med pribežniki so redki res pravi skrajneži, ki bi bili nevarni za okolico. A nekaj jih je. In če bi bili trije, bi bilo to preveč. Vemo pa, da je med prebežniki skoraj 6 tisoč takih, ki so evropski državljani in so zvestobo prisegli Islamski državi. Dodajmo še tiste, ki izvirajo iz žarišč skrajnega islama – Maroka, Tunizije, Egipta, Alžirije, Afganistana, Pakistana (Angleži bodo tudi po brexitu “podedovali” svojo populacijo priseljenih commonwealth Pakistancev, ki so skoraj izključni vir domačega terorizma) …

Foto: STA

Nekaj jih bo kontrolirano poslal nazaj Erdogan. Nekateri pa bodo prišli v Evropo tudi skozi Slovenijo. Medtem, ko se bo naša “A Je To vlada” zajebavala s Slovenci, ki nosijo plastične pištole in zaposlovanjem domnevnih ljubic v organih, ki so poleg vojske in policije kritični za našo varnost, se za njihovimi in našimi hrbti dogajajo kataklizmični premiki, ki bodo na novo definirali naš kontinent. Tako kratkoročno varnostno, kot dolgoročno kulturno-civilizacijsko. Živimo v državi, kjer se skupina združenih političnih luzerjev kritično nevarno igra s slovensko in evropsko varnostjo. Že Cerarjevo ne-vladanje leta 2015 je Evropo obarvalo v rdeče. Zdaj ko je Islamska država razpadla so zadeve veliko bolj kritične.

Vsak dan pridejo na dan nova poročila o zajetih migrantih – po podatkih policije velika večina od teh mladih, samskih moških. Vsak dan nova poročila o milo kaznovanih muslimanskih morilcih in tihotapcih. Vsak dan nova poročila o migrantskih nasilnežih, katerih sodišča ne deportirajo. Obmejni kraji vrejo in le vprašanje časa je kdaj bo slovensko varnostno tveganje postalo vseevropsko. Država jih ni sposobna obdržati na drugi strani meje, tožilstvo in pravosodje jih obravnava podobno milostno kot slovenske domnevno ranljive skupine že desetletja – recimo Rome. Najslabši čas smo si izbrali za funkcionalno nesposobno vlado, kateri je varnost državljanov španska vas. Upam samo, da bo ljudstvo – tedaj ko bo res prišlo do najhujšega – na Gregorčičevi našlo prave krivce.

Mitja Iršič