Slovensko ljudstvo se je začelo prebujati

Aleksander Rant, urednik in voditelj. (Foto: Nova24TV)

Zadnje parlamentarne in lokalne volitve so za marsikoga pomenile veliko razočaranje. Vlado je sestavil komedijant iz Kamnika, vsi trije koalicijski partnerji prejšnje vlade, ki so bili še marca na smrt sprti, pa so mirno pristopili in oblikovali vlado. Da vlado v resnici vodi radikalna stranka Levica, ni treba posebej poudarjati. Tudi lokalne volitve za marsikoga niso prinesle želenega rezultata. Ljubljana ostaja srbski pašaluk pod vodstvom Zorana Jankovića, v Mariboru pa je največ glasov dobil do vratu zadolženi podjetnik srbskih korenin Aleksander Arsenovič. Velenje ostaja v rokah Bojana Kontiča, Novo mesto v rokah Macedonija, prav tako so levičarji ohranili primat v Murski Soboti. V Kranju se obeta spopad med Rakovcem in Stevanovićem.

A v resnici je to le vrh ledene gore in narobe bi bilo prezreti vse, kar se dogaja pod gladino. Zame osebno so bile zadnje volitve velika zmaga demokracije, zmaga ljudstva. Po letu 1990 se je volilni trend končno obrnil navzgor, tako na parlamentarnih kot na lokalnih volitvah. Več ljudi je šlo volit, čeprav le za slab odstotek na parlamentarnih, na lokalnih pa kar precej odstotkov več. To, da v nekaterih izpostavljenih občinah še vedno zmagujejo sile kontinuitete, je postranskega pomena, pomembnejše je zdravljenje demokracije, ki se dogaja pred našimi očmi. Če voli več ljudi, je demokracija močnejša, legitimnost oblasti večja. Ta val, ki se je začel s parlamentarnimi volitvami, je še močneje pljusknil na lokalnih volitvah. Morda bo še močnejši na evropskih. Ljudstvo se prebuja iz totalitarnega spanca.

Slovenci smo nagnjeni k temu, da hitro opustimo upanje, da bo kdaj bolje. Celo več, navajeni smo na fraze: Pa saj je dobro tako, kot je, lahko bi bilo slabše. Nikoli pa ne pomislimo, da bi bilo lahko bolje, da bi živeli bolje, da bi volili boljše kandidate. Pasivizacija volilnega telesa pa je v interesu oblastnih elit, ki obvladujejo našo državo. Čim manj ljudi voli, večja je njihova moč, saj lahko z obvladovanjem administrativnega aparata, s podeljevanjem socialnih piškotkov tujcem in z naklonjeno medijsko druščino mirno vladajo iz ozadja. Volivcev imajo dovolj. Leva politična opcija v Sloveniji prek socialnih transferjev in administracije obvladuje okoli 20 odstotkov volilnega telesa. Vse drugo je prepuščeno volji volivcev.

Pri veliki volilni udeležbi levica izgubi, močno izgubi
Zato, spoštovani bralci in bralke, je pomembno voliti. Če je volilna udeležba okoli 36 odstotkov in če levica aktivira vse “odvisne” volivce, je zmaga leve opcije neizbežna. Predstavljajte si volilno udeležbo nad 60 ali celo nad 70 odstotkov, kakršna je bila na parlamentarnih volitvah na Madžarskem. Levica izgubi, močno izgubi. Odprejo se možnosti za nekoga boljšega, da prevzame oblast in z dejanji upraviči zaupanje volivcev. V večini naših občin, v katerih je bila volilna udeležba nad 50-odstotna, je zmagala desna sredina. Tam so zmagovale SDS, NSi in SLS. Kjer je bila volilna udeležba nizka, so zmagovali levičarji. V to statistiko ne štejem občin, kjer je bil le en kandidat, saj je bila tam prav tako nizka volilna udeležba, a le zato, ker je bil rezultat že vnaprej znan. Mogoče je sklepati, da si večina volilnega telesa želi sprememb, a so ljudje preveč apatični, da bi odšli na volišča in oddali svoj glas.

Foto: STA

To kaže popolno odsotnost državljanske in demokratične odgovornosti pri Slovencih in Slovenkah. A niso krivi sami. Krivi so tisti, ki so četrt stoletja po medijih širili glas, da se ne da nič spremeniti, da volitve tako ali tako ne spremenijo ničesar. Po katastrofi, ki se je spomnimo pod imenom “vlada Boruta Pahorja“, so v javnost prek medijev celo lansirali famo, da so vsi politiki isti. To je še bolj uspavalo volivce. Po treh levih vladah pa ljudem počasi postaja jasno, da niso vsi isti in da status quo ni rešitev.

Treba je voliti, treba je vsaj na vsaka štiri leta nameniti 15 minut svojega časa svoji pravici do oblasti
Dragi bralci in bralke. Vsaka štiri leta moramo samo “dvigniti rit” in iti oddat svoj glas. Mnogi pravijo, da njihov glas tako ali tako nič ne šteje. Ali si predstavljajte katastrofo, ko ta stavek izreče več kot 60 odstotkov volivcev? Rezultat je šibka demokracija, rezultat so nesposobni predsedniki vlad in lokalni šerifi, ki štiri leta delajo za prihodnjo vnovično izvolitev. Treba je voliti, treba je vsaj na vsaka štiri leta nameniti 15 minut svojega časa svoji pravici do oblasti. Kajti v Sloveniji ima po ustavi oblast ljudstvo in tega si ne smemo pustiti vzeti. Ne smemo ostati doma samo zato, ker se nič ne bo spremenilo. Ne bo se prav zaradi nas in drugih 60 odstotkov, ki tako mislijo.

Za konec. Navdaja me optimizem ob videnju, da se ljudje prebujajo. Da se bolj množično udeležujejo volitev. A najprej pozdravimo našo demokracijo, da bomo lahko na dolgi rok pozdravili tudi Ljubljano, Maribor in seveda našo preljubo Slovenijo.

Aleksander Rant