fbpx

Tempirana bomba Švedska

Gregor Preac (Foto: Demokracija)

10,3-milijonska Švedska je na stari celini zdaj na vrhu tudi po številu žrtev strelskih obračunov, je 26. maja letos poročala AFP. V manj kot desetletju je to neslavno vodstvo odvzela Italiji in vzhodnoevropskim državam.

V prvi polovici leta 2020 je bilo v 163 strelskih obračunih ubitih 20 ljudi, v letu prej pa 42 v 334 strelskih obračunih. Policija meni, da gre za okrog 50 družinskih klanov, band, ki so na Švedsko prišli z odprto migracijsko politiko po letu 1990. Spopadajo se za ozemlja in narkoposle v priseljenskih getih. Redno gorijo številna vozila. Tudi v ropih je Švedska nad povprečjem EU.

Švedska socialdemokratska vlada je sicer sprejela vrsto ukrepov z več nadzornih kamer, več policije, s strožjimi kaznimi za z drogami in orožjem povezani kriminal, sploh ko je lani v strelskem obračunu umrla tudi 12-letna deklica. A je namestnik švedske policije Löfving moral priznati, da se kriminal še naprej povečuje.

Najhujše je v Malmöju, mestu s 320.000 prebivalci, kjer je kar tretjina rojena zunaj Švedske.  Na Švedskem ima tuje korenine 22 odstotkov prebivalstva. V Malmöju je kriminal dosegel vrh leta 2017 z 58 bombnimi napadi in 81 uboji v strelskih obračunih. Leta 2018 je bilo na Švedskem 162 bombnih napadov. Leta 2019 je sosednja Danska prvič po letu 1950 znova uvedla nadzor potnih listin na mejah s Švedsko in med razlogi navedla tudi preprečevanje prihodov kriminalnih združb.

Švedska v Evropi prednjači tudi po posilstvih in spolnih napadih. To zadnjih pet let narašča vsaj po pet odstotkov letno, leta 2017 kar za desetino. 81 odstotkov Švedinj, starih nad 15 let, pravi, da so bile vsaj enkrat spolno napadene. Na Danskem je to 80 odstotkov, v Franciji 75 odstotkov. Tem državam je skupna visoka stopnja muslimanov med prišleki. Od leta 2010 je Švedska sprejela več kot 1,3 milijona migrantov, pretežno muslimanov in mlajših moških, od tega najmanj lani: 82.518. Švedski nacionalni svet za preprečevanje kriminala (SVT) je avgusta 2018 sporočil, da je med obsojenimi za posilstvo ali za poskus posilstva v zadnjih petih letih kar 58 odstotkov priseljencev. Pri spolnih napadih, kjer žrtve storilcev prej niso poznale, pa je več kot 80 odstotkov tistih, ki niso bili rojeni na Švedskem. Nigel Farage, znani britanski politik, nekdanji evropski poslanec in pobudnik brexita, je leta 2017 Malmö poimenoval evropska prestolnica posilstev!

Foto: epa

Švedska najbolj radodarna v Evropi
Švedski socialdemokratski in liberalni mediji za slabo integracijo in nezaposlovanje prišlekov krivijo premajhna sredstva za socialo in integracijo, četudi je Švedska daleč najbolj radodarna v Evropi, oziroma za polom migracijske politike obtožujejo švedske desne in nacionalistične sile. Švedska je še leta 1995 in 2005 vodila statistiko kriminala tudi po nacionalnosti, a od leta 2015 tega v večini primerov ne počne več. Kabinet premierja Löfvena je leta 2017 zavrnil zahtevo poslanca Staffana Danielssona, da se ta statistika znova uvede vsaj za potrebe socioloških raziskav oziroma za učinkovito preventivo ter bolj logično migracijsko politiko.

Švedsko-kurdski ekonomist Tino Sanandaji je odkrito povedal, česar si Švedi ne upajo, da te na Švedskem takoj označijo za rasista, če odpiraš te teme ali celo kritiziraš migracijsko politiko socialdemokratskih vlad, ki kriminal pripisujejo le neenakosti med prebivalci. No, četudi bi soglašali s tako preprosto in ceneno razlago, so to »neenakost«, torej tudi večino kriminala, povzročile prav socialdemokratske vlade s svojo migracijsko politiko.

Več tujih in neodvisnih domačih novinarskih ekip in novinarjev, med njimi avstralsko in finsko ekipo, ki so po letu 2015 v getih švedskih mest raziskovali kriminal, strah prebivalcev, odseljevanje Švedov, divje razmere, so tam fizično napadli. 15 predelov je označenih kot kritičnih, nekateri kar kot cone »no go« za policijo.Je Slovenija s cenzuro RTV SLO, POP TV, STA, Dela, Večera, Dnevnika, Mladine, z vso levičarsko utopijo in lažno propagando, z migrantsko politiko Cerarjeve in Šarčeve vlade podobna tempirana bomba, le da s časovnim zamikom?

Gregor Preac