Varnost ni dobrina, ki raste na drevesu: Kaj se moramo naučiti iz ugrabitve avtobusa v Ljubljani

Foto: Sindikat policistov Slovenije

Hud varnostni incident, z ugrabitvijo avtobusa LPP in srečnim koncem ter rešenimi življenji, nas mora kot posameznike in družbo spomniti in opomniti na to, da varnost ni dobrina, ki raste na drevesu. Varnost je dejansko neke vrste nadčloveška pravica, ki jo varnostni strokovnjaki postavljajo pred vse človekove pravice. To je tudi povsem razumljivo. Nobena človekova pravica, ne posamezniku ne družbi, ne pomeni prav ničesar, če ne zagotavljamo varnosti in s tem pravice do varnega življenja. Kaj vam pomaga pravica do izobraževanja, kaj vam pomagajo pravice do socialnega in zdravstvenega varstva, kaj vam pomagajo pravice v sodnih postopkih, kaj vam pomagajo pravice do gibanja in svobodnega izražanja, če vam niso zagotovljene pravice do varnega življenja. Prav nič. Zato trdim, da je pravica do varnosti neke vrste nadčloveška pravica, ki je pogoj, da lahko uveljavljamo vse druge človekove pravice.

Država, ki s tem računa in se tega zaveda, seveda vlaga ustrezno visoka sredstva v nacionalne podsisteme varnosti. Toda praksa kaže, da pogosto ni tako. To še posebej velja v časih, ko je varnost relativno dobra in ni večjih varnostnih incidentov. Takrat pogosto prevlada neke vrste pragmatičnost in država pogosto ne vlaga dovolj sredstev v podsisteme nacionalne varnosti.

Kolumnist dr. Vinko Gorenak (Foto: STA)

Sam sem to doživljal tudi na lastni koži vse od lokalnega do državnega nivoja. Že v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je nastopilo tako imenovano obdobje jugo-stabilizacije in Slovenija je nižala in nižala sredstva za vse nacionalne varnostne podsisteme. Toda prišlo je obdobje osamosvajanja in kar naenkrat so bile na razpolago enormne količine denarja. Po osamosvojitvi Slovenije pa je ponovno nastopilo obdobje tako imenovanih suhih krav. Le evro-integracijski procesi so bili tisti, ki so državo prisilili v tu in tam večje izjeme, ko se je v nacionalne podsisteme varnosti vlagalo nekoliko več. Varnost je v samostojni Sloveniji relativno visoka, zato odločevalci na vseh ravneh vse prepogosto pozabljajo na ustrezno visoka vlaganja v varnostne podsisteme države.

Varnostni incidenti, kakršen je bil včeraj, morajo odločevalce zato strezniti. Ustrezno visoka vlaganja v varnostne podsisteme države morajo zato biti stalna in stabilna, ugodne varnostne razmere ne smejo nikogar uspavati.

Dr. Vinko Gorenak