fbpx

Zakaj Igor E. Bergant izgleda kot napovedovalec na gasilski veselici

Igor E. Bergant (foto: STA).

Slovenci, žal, vse težje najdemo dogodke, ki nas enotijo. Enako velja za simbole, o katerih nimamo že apriori diametralno različna stališča. Simbole, ki budijo narodno zavest in hkrati krepijo ponos celotne države. Planica je nedvomno – kot pravi Avsenikova poskočna viža – kraljica takšne simbolike. Uspehi slovenskih orlov v zadnjih letih še ozaljšajo množično romanje v dolino pod Poncami na vsakoletni zaključek svetovnega pokala.

Planica je v svoji preteklosti gostila številna tekmovanja najvišjega svetovnega ranga. V bodoče ji bo organizacijo olajšala nova infrastruktura v podobi sodobnega nordijskega centra, ki ga je pričela graditi vlada leta 2007. Prav tako je ob relativno majhnem številu primerljivih prizorišč gotovo, da bo Zgornjesavska dolina slej ko prej prišla na vrsto tudi za tekmovanje, ki ga je pred dnevi na kongresu FIS v Mehiki tretjič zapovrstjo izgubila.

Zakulisne podrobnosti
Tisto, kar pa že nekaj časa vzbuja zanimanje in hkrati meče temno senco na prihodnost, pa so vse številnejše razkrite podrobnosti zakulisnih dogajanj. Potem ko je na podlagi dogodkov na prejšnjem kongresu FIS v Južni Koreji prišlo celo do sodnega spora med bivšim predsednikom SZS in smučarskim baronom Janezom Kocijančičem, so maske profesionalnosti vpletenih akterjev dokončno padle v mehiškem Cancunu.

Pred nekaj dnevi se je na socialnih omrežjih pojavil video posnetek (ki si ga lahko pogledate na: http://izklop.com/?mod=mod_ext_links&act=get_link&id=98925), s katerim je Planica v Mehiki predstavila svojo kandidaturo za prirediteljico svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 2021. Ko si človek posnetek pogledal prvič, je prepričan, da gre za slabo (zmontirano) šalo, katere namena ni mogoče povsem razumeti. Ko pa postane jasno, da gre za dejanski produkt, s katerim naj bi prepričali mednarodno smučarsko zvezo, “mojstrovina” dobi povsem drugačen kontekst.

Janez Kocijančič je po mnenju našega kolumnista Edvarda Ofentavška predstavnik slovenske elite, s katero ni mogoče zmagovati na svetovnem trgu (foto: STA).

Janez Kocijančič je po mnenju našega kolumnista Edvarda Ofentavška predstavnik slovenske elite, s katero ni mogoče zmagovati na svetovnem trgu (foto: STA).

Polomljena angleščina in zaplankanosti
Video se prične s kalimerovskim nastopom Janeza Kocijančiča, ki v povsem polomljeni angleščini predstavi tri kandidate in v isti sapi prizadeto razlaga, da je moral zaradi očitkov izpred štirih let kar šest dni preživeti na sodišču, ki pa ga je na koncu opralo krivde.

Predstavitveni video sam je zasnovan kot informativna oddaja “Ski News”, ki pa takoj po najavni špici izgubi svojo domiselnost. Predstavljeni logotip prvenstva spominja na smučarja, ki sredi padca panično krili z rokami, nogami in palicami. Cenen oblikovalski dosežek in če dobro pomislimo, pomenljiva simobilka kandidature.

Igor E. Bergant podoben napovedovalcu na gasilski veselici
V videu se, kot se za informativne oddaje spodobi, najprej seznanimo z vremensko napovedjo – za leto 2021. Namen tega dela je bil verjetno pokazati, da so “klimatski pogoji” v Planici najprimernejši. Ta del filma bi bil sprejemljiv, če bi bila angleščina mlade smučarske tekmovalke za kanček boljša in če se ne bi v ponesrečenem zaključku posmehovali konkurentoma.

Osrednja figura povezovanja scenarija je Igor Bergant, ki svojo vlogo opravi robato in glasno. Še najbolj podobno napovedovalcu na veliki gasilski veselici tam nekje na Gorenjskem. Kot se spodobi, da najprej besedo častnemu gostu, samemu predsedniku vlade. Pri tem v tonu “udarnih novic” izvemo, kar brez dvoma zanima vsakega smučarskega privrženca, da slovenski premier domuje na “Župančičeva street 22 in Ljubljana”.

Foto: STA

Miro Cerar se ni izkazal (foto: STA).

Mlačni Cerar
Kot je za Cerarjeve medijske nastope postalo značilno – mlačno, skromno sporočilo previdno prebere v še bolj skromni angleščini in si pri tem privošči, kot jo poimenuje, osebno pripombo. Svetovni smučarski javnosti predstavi presenetljiv argument. Pravega jokerja iz rokava, s katerim naj bi Planica dobila prestižno tekmovanje. Kot izvemo, je Miro Cerar edini predsednik vlade na svetu, čigar oče je dvojni olimpijski zmagovalec in petkratni svetovni prvak. V gimnastiki. Izjemen dosežek. Perfektno izpeljani pravni silogizem. “Hien und hier wanderen des blickes.”

Po veličastnem nastopu predsednika vlade Bergant besedo prenese na Yucatan, kjer se mu (ponovno) v polomljeni angleščini pridruži predsednik SZS. Skupaj pametujeta o potencialu Slovenije in družno ugotovita, da velikost v 21. stoletju ni več pomembna. Štejejo srce, strast in izkušnje. Kot je dejal pred časom moj znanec – ko gre za intimne izbire, je noro, v kaj vse ženske uspejo prepričati moške.

Alfa samica Petra Majdič
Sledi vklop v podzemlje planiškega centra, od koder se “javi” Petra Majdič. Svojo nalogo opravi korektno in Bergantu v slovo, kot alfa samica zabiča, naj se ne vrne v domovino brez prvenstva. Sledi precej samoizpovedni komentar (“na podlagi lastnih izkušenj”), da se s slovenskimi dekleti ni dobro prepirati.

Franci Petek sklene krog ambasadorjev projekta, ki še tako dobronamerne opazovalce prepriča, da imamo Slovenci serijsko okvarjen talent za angleščino. Z Bergantom pojamrata, da je organizacija tako velike tekme bistvena za razvoj mladih generacij smučarskih tekmovalcev. In ko smo prepričani, da nam ne bo potrebno več zardevati, ker se je Moped show parada že izpela, sledi veliki finale. Mariachi band, ki odigra in zapoje del Avsenikove Planice.

Elita, s katero na svetovnem trgu ni mogoče zmagovati
Dogajanje v Cancunu nazorno kaže, kdo so ljudje, ki bogato žanjejo sadove tistega, kar s trdim delom in talentom pridelujejo slovenski športniki. Kdo so funkcionarji in njihovi spremljevalci, ki na krilih športnih rezultatov in na račun slovenskih davkoplačevalcev potujejo po svetu in se udeležujejo elitnih dogodkov na izbranih lokacijah. Vse to bilo najbrž povsem sprejemljivo, če tega ne bi počeli na način, ki bi se ga sramovali učenci petega razreda osnovne šole. To je podoba slovenske meritokracije in hkrati odgovor, zakaj s takšno elito na svetovnem trgu ni mogoče zmagovati.

Edvard Ofentavšek

Save