“Umaknil se je k svoji družini, umaknil vsemu, zato pa so se vsi še bolj oklenili njegovih nasvetov, ki jih je dajal v svoji preizkušeni treznosti in preudarnosti. Zato je padel, zato so ga komunisti umorili, ker jih je bolelo, da si je slovensko ljudstvo vtisnilo globoko v dušo nasvete svojih mož,” je o umorjenem banu Marku Natlačenu že med vojno poročalo časopisje. 

Na včerajšnji dan je bila obletnica umora Marka Natlačena – pomembnega ljudskega voditelja in nekdanjega bana Dravske banovine (predvojnega ozemlja današnje Slovenije brez Primorske). Znano, je, da so ga komunisti ustrelili. Tako so poleg umorov številnih poštenih preprostih ljudi zagrešili tudi umore voditeljev naroda, da bi mu tako odvzeli voljo in upornost v njegovem zoperstavljanju revoluciji. Morilec je v stanovanje Natlačena vstopil pod pretvezo, in sicer v duhovniški preobleki ter s priporočilnim pismom, kar mu je omogočilo izvedbo zločina. Strel je sicer slišal sin umorjenega in se spopadel z morilcem, a je slednjemu uspelo pobegniti skozi okno, kjer ga je že čakal pomočnik na triciklu.

Slovenska javnost je bila povsem ogorčena 
“Komunistični sadistični morilci nadaljujejo s satanskim cinizmom svoje uničevalno delo,” je o umoru tedaj poročalo časopisje. Ves slovenski narod je bil zaradi strahotnega dogodka pretresen do dna duše, kar je še podžgalo odločni boj proti komunizmu, saj se je v ljudeh pojavilo spoznanje, da gre za boj za obstanek slovenskega naroda, ki je bil tedaj že pod vtisom številnih drugih komunističnih zločinov, ki so bolj kot na človeška dejanja spominjali na zverinsko rovarjenje. V “krempljih” mednarodne totalitarne pobude so se namreč znašli tudi naši kraji, ta pa je imela svoje pomagače prav med moralno najbolj izprijenimi Slovenci, ki so bili že tedaj sposobni brezvestno izvrševati najpodlejša dejanja, kot so umori, poboji, požigi, ropi, uničevanja premoženja in skrunitve človeškega dostojanstva. Večina žrtev so bili nedolžni in plemeniti Slovenci.

Revolucionarji z zločini med vojno želeli ohromiti voljo naroda
Poglavitno orožje, ki so se ga revolucionarji posluževali, je bil strah, ki so ga želeli z umori in strahotnim mučenjem tudi doseči. Z njim naj bi ljudstvo prisilili, da se odpove svojim nazorom, svoji veri in celo narodnemu ponosu. Strahotna grozodejstva in preganjanja vernikov so dosegla razsežnosti preganjanja kristjanov v prvih stoletjih po Kristusu. Vendar pa so bili prebivalci naših krajev tedaj trdno odločeni, da se z največjo gorečnostjo uprejo takšnemu divjanju.

Tudi Natlačen je bil velik dobrotnik 
Nekdanji slovenski ban je bil rojen 24. aprila 1886 v Mančah v Vipavski dolini. Ker je bil nadarjen, so ga poslali v šole, kjer je uspešno napredoval. Med drugim se je šolal v gimnaziji v Ljubljani, ki jo je zaključil z odličnim uspehom, študija prava pa se je lotil na Dunaju. Pozneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je leta 1919 odprl svojo odvetniško pisarno. V času svojega kariernega udejstvovanja je bil vsesplošno poznan kot izredno marljiv in požrtvovalen, še zlasti za preproste ljudi, tudi na področju prosvete. Veliko virov potrjuje, da je za slovensko ljudstvo naredil veliko koristnega.

Mož z odličnimi organizacijskimi sposobnostmi
Umorjeni je slovel tudi po svoji doslednosti in samoiniciativnosti, bil pa je tudi uspešen pravnik, kar mu je odprlo vrata na visoke družbene položaje, kjer je nadaljeval svoje delo kot sposoben, pošten in vztrajen človek. Zato je bil že leta 1926 izvoljen za predsednika oblastnega odbora. Slovel je tudi kot človek močne volje in posledično voditeljskih sposobnosti. Priljubljenosti mu ni odrekala niti mladina, odlikoval pa se je tudi kot predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, kjer so bili zbrani slovenski katoliški izobraženci. Naposled je bil priljubljeni politik 11. septembra 1935 imenovan za bana Dravske banovine. V času svojega delovanja se je zanimal za vsak kotiček svoje domovine, saj je obiskoval celo gorske vasice. Pogosto je bil med ljudmi in skušal rešiti vse pereče družbene probleme.

Pošten, delaven in vesten
Bil je tako marljiv, da so mu celo njegovi politični nasprotniki priznavali uspeh pri političnem udejstvovanju, zato si je prislužil celo pohvalo dr. Antona Korošca. Nekdanji slovenski ban je bil med drugim prisoten na številnih otvoritvah vodovodov, šol in razstav in na vsakem koraku kazal svojo požrtvovalnost in nesebičnost. Z njegovo smrtjo so še posebej veliko izgubili kmetje, za katere je zgradil prosvetne domove, gospodinjske šole, vodovode, širil električno omrežje in skrbel za kmetijsko proizvodnjo, pa tudi za ceste. S svojim očetovskim značajem se je vtisnil globoko v srce tedanjega ljudstva.

Maščevanje bo zadelo morilce 
Tedanje slovensko časopisje je govorilo o maščevanju, ki bo zadelo morilce pokojnega bana: “Poštena slovenska javnost bo spregovorila, spregovorila resno in zadala smrtonosni udarec sadističnim krvolokom, ki ubijajo in more načrtno, da odpade v bodoče vsak najmanjši dvom o odločni borbi slovenskega življa proti uničevalcem našega naroda!” Pokojnik je bil na dan pogreba na Žalah v kapelici sv. Nikolaja, že pred njegovim pogrebom pa so se zbrale množice ljudi, da bi se poklonile svojemu mučencu in velikemu dobrotniku. Številni ljudje so ob pogrebu obljubili zvestobo njegovi ideji, Ljubljano pa z zastavami odeli v črnino.

Domen Mezeg