Slovenija je pod vodstvom premierja Janeza Janše uradno pristopila k skupini 18 drugih članic Evropske unije, ki zahtevajo konkretno in odločno izvajanje strožje evropske migrantske politike.
To je premier Janša sporočil na družbenem omrežju X, kjer je zapisal, da se Slovenija “končno” pridružuje državam, ki terjajo bistveno spremembo imigracijske politike tudi v praksi. Po njegovih besedah se bliža konec socialnega turizma, spregledanega tihotapljenja ljudi in uvažanja volivcev za evropsko levico.
Skupno pismo z dne 18. junija 2026, naslovljeno na predsednika Evropskega sveta, predsednico Evropske komisije in voditelje držav članic, poudarja, da mora odločitev o tem, kdo lahko vstopi in ostane v evropskih državah, ostati demokratična in v rokah posameznih držav. Avtorji pisma kritizirajo sedanji status quo, v katerem tihotapci z ljudmi bogatijo, migracije pa so pogosto politično instrumentalizirane. V pismu izpostavljajo, da so v zadnjih letih dosegli pomembne mejnike z dogovorom o ključnih delih nove evropske migracijske zakonodaje. Velika večina držav članic je sodelovala pri iskanju novih in inovativnih rešitev, ki naj bi zmanjšale nezakonite migracijske tokove proti Evropi in povečale število vračanj.
Pismo poziva k takojšnjemu prikazovanju konkretnih rezultatov, ki bodo občutno vplivali na življenje evropskih državljanov. Voditelji želijo čim prej uveljaviti rešitve v tretjih državah, vključno z vzpostavitvijo centrov za obravnavo migrantov, in polno izkoristiti nove možnosti, ki jih prinaša sveža zakonodaja. Kot ključni cilj navajajo razbijanje poslovnih modelov tihotapcev z ljudmi, odstranitev spodbud za nezakonite migracije ter učinkovito vračanje oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropi. Vse to naj bi potekalo v skladu z evropskim pravom in mednarodnimi konvencijami ter v tesnem sodelovanju s tretjimi državami.
V pismu izpostavljajo že delujoče primere, kot je italijansko-albansko sodelovanje, ter pozivajo druge države, naj čim prej začnejo izvajati nove možnosti. Voditelji napovedujejo, da bodo osebno vodili prizadevanja za uresničitev teh vizij. Hkrati spodbujajo pripravljene države članice k aktivnemu sodelovanju s potencialnimi partnerji, Evropsko komisijo k finančni podpori tem prizadevanjem ter mednarodne organizacije, kot sta UNHCR in IOM, k aktivnemu vključevanju v proces. Pismo se zaključuje z jasnim pozivom: zdaj je čas za ukrepanje in doseganje resničnih rezultatov.
Slovenija se je s pristopom k tej iniciativi pod novo Janševo vlado jasno postavila na stran držav, ki zagovarjajo trdnejšo in pošteno migracijsko politiko.
Ta poteza predstavlja pomemben premik v slovenski zunanji politiki in krepi tisti del EU, ki poudarja nadzor nad zunanjimi mejami, varovanje notranje kohezije družb ter hkrati ohranjanje humanitarne pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo. Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali, kako hitro se bodo te zaveze spremenile v konkretna dejanja na terenu.
A.H.