Zadnje podražitve goriv v Sloveniji niso samo posledica tržnih nihanj, temveč odsev zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom v začetku julija 2026 je znova pretreslo svetovne energetske trge, posledice pa že občutijo slovenski potrošniki.
Po poročanju mednarodnih virov so ameriški napadi na iranske cilje v zadnjih dneh sprožili novo eskalacijo konflikta. Iran je odgovoril z napadi na ladijski promet in ponovnimi grožnjami z zaprtjem Hormuške ožine, ki je glavna trgovska pot skozi katero poteka približno petina svetovne trgovine z nafto. Takšne napetosti tradicionalno povzročijo skok cen nafte, saj vlagatelji in trgovci v ceno vključijo povečano tveganje za motnje v dobavi.
To se je zgodilo tudi tokrat. Cene nafte na svetovnih so v zelo kratkem času opazno narasle, kar se neposredno preliva v evropski in posledično slovenski trg goriv.
Slovenija namreč cene pogonskih goriv določa na podlagi reguliranega modela, ki upošteva gibanje cen naftnih derivatov na svetovnih borzah ter tečaj dolar-evro. Ko se vzhodne cene zvišajo, se to s zamikom prenese tudi na maloprodajne cene.
To se je znova odrazilo tudi v Sloveniji. Po novem bo treba po najnovejši prilagoditvi cen za liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina odšteti 1,588 evra namesto dosedanjih 1,561 evra, za liter dizelskega goriva 1,723 evra namesto 1,640 evra, liter kurilnega olja pa bo po novem stal 1,324 evra namesto 1,233 evra.
Za 50-litrski rezervoar bencina bo treba tako odšteti 79,40 evra, medtem ko bo enaka količina dizla stala 86,15 evra.
Slovenija namreč cene pogonskih goriv določa na podlagi reguliranega modela, ki upošteva gibanje cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter tečaj dolar–evro. Ko se vhodne cene zvišajo, se to z določenim zamikom prenese tudi na domače maloprodajne cene.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ob tem poudarjajo, da bi bile cene brez državne regulacije še višje. Po njihovih ocenah bi liter bencina stal okoli 1,692 evra, liter dizla okoli 1,826 evra, liter kurilnega olja pa okoli 1,428 evra.
Razlika je posebej opazna pri kurilnem olju. Pri nakupu tisoč litrov bi potrošnik zaradi regulacije prihranil približno 104 evre, saj bi brez regulacije namesto 1.324 evrov odštel okoli 1.428 evrov, brez upoštevanih stroškov prevoza
Čeprav vlada z regulacijo cen in trošarinami deloma blaži udar na potrošnike, so njene možnosti omejene. Ko pride do večjih pretresov na globalnem trgu, kot je trenutni konflikt z Iranom, domači ukrepi ne morejo v celoti preprečiti rasti cen.
Pomembno je poudariti, da aktualna podražitev ni osamljen primer. Podobni dvigi so se vrstili že od izbruha konflikta konec zime, kar kaže na širši trend. Energetski trg ostaja izjemno občutljiv na politično in vojaško dogajanje v regijah, ključnih za dobavo nafte.
Oil prices jumped as Middle East tensions escalated.
Brent crude rose above $76 a barrel, while WTI climbed past $74. Fears of supply disruptions drove crude prices higher. pic.twitter.com/IXf8jVQDZ3— HG Policy (@hgpolicy) July 13, 2026
V praksi to pomeni, da bodo cene goriv tudi v prihodnje močno odvisne od razvoja razmer na Bližnjem vzhodu. Vsaka nova eskalacija ali grožnja zaprtja Hormuške ožine lahko sproži dodatne podražitve, medtem ko bi umiritev razmer prinesla vsaj začasno stabilizacijo.
Za slovenske voznike in gospodarstvo to pomeni predvsem eno: cena goriva ni več le ekonomsko vprašanje, temveč neposreden odraz globalnih geopolitičnih razmer.
Zaradi izrednih razmer napovedan nadzor nad Hormuško ožino
Predsednik ZDA Donald Trump pa je danes zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za to plačane, saj bodo postale “varuhinje ožine”. Napovedal je še ponovno uvedbo blokade iranskih pristanišč. Iran je odgovoril, da ZDA ne bo dopustil, da bi se vmešale v upravljanje z ožino, kjer se medtem nadaljujejo spopadi med stranema.
Prav tako je na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal tudi ponovno uvedbo blokade iranskih pristanišč.
T. P.