Državni zbor je na današnji izredni seji odbora za obrambo začel obravnavo predloga zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga pripravile poslanske skupine SDS, Demokratov ter NSi, SLS in Fokus. Predlog med drugim predvideva ponovno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki bi ga obeleževali 17. maja. Ta spominski dan je sicer uvedla tretja Janševa vlada leta 2022, leto pozneje pa ga je vlada Roberta Goloba ukinila.
Predlog zakona je bil v parlamentarni postopek vložen 11. maja s podpisi poslanskih skupin NSi, SLS, Fokus ter SDS in Demokratov, prvopodpisani pa je bil poslanec NSi Janez Cigler Kralj.
Ena ključnih rešitev predloga zakona je ureditev trajnega in pietetenega pokopa posmrtnih ostankov iz prikritih grobišč na ljubljanskih Žalah. Predlog zakona predvideva poseben postopek za prenos in pokop še nepokopanih posmrtnih ostankov slovenskih in tujih žrtev vojn ter revolucije. Po predlogu bi bili vsi ostanki trajno in dostojanstveno pokopani na ljubljanskih Žalah, del pokopališča, namenjen tem žrtvam, pa bi pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena, je za Družino povedal Janez Cigler Kralj.
Predlagatelji bi ob tem iz zakona o vojnih grobiščih črtali določbo, ki predvideva postavitev osrednje kostnice na območju Spominskega parka Teharje. Predlogu nasprotuje, kot je že znano, ljubljanski župan Zoran Janković.
Predlagatelji zakona so na seji poudarili, da vprašanje prikritih grobišč ni politično ali ideološko vprašanje, temveč vprašanje civilizacijskega odnosa do mrtvih in njihovega dostojanstva. Poslanec SDS Žan Mahnič je ob tem dejal: “Če lahko v Srebrenici vsaka žrtev počiva pod svojim imenom in priimkom, potem si tudi žrtve iz prikritih grobišč v Sloveniji zaslužijo dostojen in individualen pokop. Vprašanje pietete ne sme biti ideološki boj ali politično vprašanje. Gre za osnovno človečnost, spoštovanje do umrlih in pravico svojcev do spomina ter groba. Ljubljana kot glavno mesto države mora biti sposobna pokazati to spoštovanje tudi do žrtev slovenske zgodovine.”
🕯️ @ZanMahnic :Če lahko v Srebrenici vsaka žrtev počiva pod svojim imenom in priimkom, potem si tudi žrtve iz prikritih grobišč v Sloveniji zaslužijo dostojen in individualen pokop.
⚖️ Vprašanje pietete ne sme biti ideološki boj ali politično vprašanje. Gre za osnovno… pic.twitter.com/ONYYqPqbuT
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 25, 2026
Po navedbah predlagateljev je v Sloveniji evidentiranih več kot 700 prikritih grobišč. Več sto lokacij je bilo v minulih letih že raziskanih, številne žrtve pa izkopane in pokopane. Kljub temu pa po njihovem mnenju vprašanje številnih posmrtnih ostankov še vedno ni dokončno rešeno.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je poudarila: “Namen teh prizadevanj je jasen – dostojen pokop vseh žrtev in ureditev vprašanja prikritih grobišč. Ne glede na to, za katere žrtve gre, si vsak človek zasluži grob, ime in spoštljiv spomin. V Sloveniji je evidentiranih več kot 700 prikritih grobišč, več sto jih je bilo že raziskanih, številne žrtve pa izkopane in pokopane. Zato ni pošteno trditi, da se v vseh teh letih ni naredilo nič. Res pa je, da je bilo delo pogosto odvisno tudi od politične volje posameznih vlad in pripravljenosti, da se ta boleča vprašanja raziščejo ter uredijo do konca.”
⚖️ @AlenkaJerajSDS: Namen zakona je, da se po desetletjih končno zapre boleče poglavje slovenske zgodovine in uredijo vprašanja, ki doslej očitno niso bila dovolj jasno rešena. Dejstvo je, da kljub obstoječi zakonodaji številne žrtve še vedno niso pokopane, zato so dopolnitve in… pic.twitter.com/ccOPdsX1Fv
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) May 25, 2026
Jerajeva je ob tem dodala še, da je namen zakona po desetletjih končno zapreti boleče poglavje slovenske zgodovine in urediti vprašanja, ki po njenem mnenju doslej niso bila dovolj jasno rešena. Predlagatelji ocenjujejo, da so dopolnitve zakonodaje nujne, saj številne žrtve še vedno nimajo urejenega dostojnega pokopa.
Ž. K.