Odbor za notranje zadeve in javno upravo DZ je ravnokar razpravljal o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša pomembne spremembe – v javnosti je najbolj odmevala sprememba, da tujci ne bodo več smeli voliti na lokalnih volitvah.
Glavni poudarek predloga je to, da tujci iz tretjih držav ne bi več smeli voliti na lokalnih volitvah. Trenutno lahko državljani držav zunaj EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji volijo župane in občinske svete. Predlog SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice to pravico po novem ukinja. Kandidirati za župana ali občinski svet naj ne bi mogel posameznik, če od prestane nepogojne zaporne kazni še ni minilo pet let. Predlagatelji želijo zakon sprejeti po skrajšanem postopku, tako da bi nova pravila veljala že na prvih naslednjih lokalnih volitvah. Zakon občinam omogoča tudi, da same presodijo, ali bodo imele eno ali več volilnih enot.
Kosi: tudi druge države slovenskim državljanom ne omogočajo volilne pravice
Poslanec SDS Andrej Kosi je razložil, da vložena novela Zakona o lokalnih volitvah prinaša pomembno spremembo: državljani tretjih držav ne bi več imeli volilne pravice na lokalnih volitvah. S tem sledimo ureditvam, ki jih poznajo številne evropske države. Volilna pravica na lokalni ravni ostaja zagotovljena slovenskim državljanom in državljanom EU. Več kot polovica sosednjih držav nima takšne ureditve, z izjemo Madžarske, je opozoril.
Tudi velike države (Francija, Nemčija) ne poznajo ureditve, kjer bi državljani tretjih držav lahko volili, razen izjemoma na podlagi bilateralnih sporazumov. Prav tako tudi Slovenci v drugih državah (tudi v državah bivše SFRJ) nimajo pravice sodelovati na lokalnih volitvah, tudi če imajo stalno prebivališče. Opozoril je tudi na problematiko fiktivnih prijav, ko je na enem naslovu prijavljenih več stanovalcev, ki z lokalno skupnostjo nimajo nič, delajo pa v Avstriji ali drugje v tujini, imajo pa volilno pravico.[/color-box]
Mnenje Zakonodajno-pravne službe meni, da gre za neustaven zakon
Parlamentarna Zakonodajno-pravna služba (ZPS) se z zakonom ne strinja in pravi, da za odvzem volilne pravice tujcem ni »nobenega razloga«. Njihov argument je, da gre pri volilni pravici tujcev za ustavnopravno varovano pravico, saj je bila določitev volilne pravice z zakonom na podlagi ustavnega pooblastila leta 2002, s tem pa je volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana in del zagotovljenega ustavnega standarda človekovih pravic. Po njihovem mnenju gre tudi za poseg v načelo zaupanja v pravo. Na očitke je Kosi v razpravi povedal, da ustava govori o državljanih Republike Slovenije in ne o prebivalcih Republike Slovenije. Pri tem je poudaril, da nikogar ne želijo utišati – ko bo tujec postal državljan, bo to pravico dobil. Enako kot v drugih državah.
Državni svet podpira zakon
Predstavnik Državnega sveta Leopold Pogačar je povedal, da sta komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesna skupina lokalnih interesov podprli predlog zakona.
Ocenili so, da je takšna ureditev, kjer tujci nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah, primerljiva z drugimi državami, medtem ko pravica državljanov EU ostaja nespremenjena, saj gre za načelo vzajemnosti. Opozoril je, da tudi Slovenci nimajo pravice voliti v drugih državah zgolj na podlagi prebivanja, na primer v Bosni, Črni gori, Makedoniji, ZDA, Turčiji in številnih drugih državah. Pri spremembi gre le za vprašanje politične participacije in ne za vprašanje odnosa do tujcev.
Kosi slugi nalil čistega vina
Janja Sluga, poslanka Svobode, je problematizirala dejstvo, da lahko imajo državljani EU volilno pravico, državljani tretjih držav pa ne. Odgovoril ji je poslanec Kosi, ki ji je razložil, da smo z EU del skupnosti, z enotno valuto, nimamo mej, imamo enake vrednote ter delamo po enotni zakonodaji in enakih podlagah. Smo del enotne skupnosti 27 držav. Državljani EU se lahko tudi prosto gibljemo, državljani tretjih držav pa ne morejo kar tako priti v EU. Problematizirala je tudi, zakaj Slovenija nima sklenjenih sporazumov o recipročni volilni pravici (da lahko tudi Slovenci volijo v tujih državah), pri čemer ji je Kosi odgovoril, zakaj tega niso naredili oni v štirih letih. Opozoril je tudi, da v Avstriji 1,9 milijona tujcev nima volilne pravice (se pravi za eno Slovenijo). Tudi v državah »velikih prijateljev Roberta Goloba« (Macron in Sanchez) takšne ureditve ne poznajo. Naši zamejci, ki živijo v tujini, so torej manj vredni od tujcev, ki živijo pri nas.
Za Terezo Novak gre za vprašanje varnosti?!
Poslanka Svobode Tereza Novak je trdila, da je Slovenija vzoren primer integracije (da smo se s pravico državljanov tretjih držav do zdaj pohvalili) in da gre tudi za vprašanje varnosti, saj je Slovenija ena najvarnejših držav v EU, čeprav ni pojasnila povezave med volilno pravico tujcev in varnostjo.
Kosi jo je vendarle popravil, da če je Slovenija varna, zakaj je potem prejšnja vlada po Šutarjevem zakonu del Ljubljane razglasila za varnostno tvegano območje. Glede očitkov, zakaj so poslanci (ne pa vlada) predlagali omejitev volilne pravice, je opozoril, da so v prejšnjem mandatu prav poslanci koalicije predlagali, da se omeji pravica kandidirati kazensko obsojenim poslancem.
Žan Mahnič: zakon je ustaven
Poslanec Žan Mahnič zakon podpira in mu je žal, da ni bil sprejet že prej. Po njegovem mnenju je zakon v skladu z ustavo. Ustava namreč pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ne pa tujcev, ki tu živijo.
Ustava govori tudi o pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenija je najprej država slovenskega naroda in svojih državljank in državljanov. Tujci in tujke s stalnim prebivališčem v Sloveniji ne izvršujejo neposrednega odločanja na volitvah. Ustava govori o volilnih pravicah za državljane. Zakon lahko določi, pod katerimi pogoji lahko volijo tudi tujci. Lahko pomeni da ali ne. Trenutno jo imajo in po mnenju predlagateljev je to napaka. Poudaril je, da tudi slovenski gastarbajterji niso smeli voliti župana Munchena in zaradi tega niso bili nič prikrajšani, niti manj integrirani. Beseda lahko ne pomeni obligacije, kot trdi Služba DZ za zakonodajo.
Po novem je pač ne bodo imeli. Tujci bodo še vedno imeli volilno pravico, a pod pogojem, da so državljani EU, tujci iz tretjih držav pa je ne bodo imeli, ker ni izpolnjen pogoj, da so evropski državljani. Ustavni sodniki ne bi mogli drugače kot politično dosoditi, da je zakon v neskladju z ustavo. Poudaril je, da je vse, kar sprejemajo, v skladu z ustavo.
I. K.