Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se je nekoč imenovala Kosova komisija po enem od glavnih avtorjev poskusa levega državnega udara z imenom Depala vas in bratu zloglasne Marte Kos. Že v osnovi je bila zaplojena kot še en inštrument politične levice, s katerim bo preganjala politične nasprotnike. Do danes se ni veliko spremenilo. Kako okupiran organ je to, se vidi komaj, ko morajo delati prave pravne salte, da opravičijo grehe leve elite.
KPK je tudi tokrat delovala skoraj tako predvidljivo kot ustavno sodišče. V primeru prijave očitkov o nasprotju interesov ustavnega sodnika Roka Čeferina v postopku presoje ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenije ni ugotovila kršitev iz lastnih pristojnosti ali iz pristojnosti drugih organov, zato je postopek ustavila, poroča STA.
Nasprotje interesov prijavil Gregorčič
Roka Čeferina je na KPK prijavil nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Peter Gregorčič, in sicer zaradi domnevne kršitve določb o nasprotju interesov, saj je bil Čeferin naveden kot sodnik poročevalec v postopku presoje ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga je ustavno sodišče vodilo na podlagi zahteve državnega sveta.

KPK se je razglasila za nepristojno
KPK je ugotovila, da je Čeferin 19. aprila podal predlog za izločitev v zadevi, ki jo je ustavno sodišče na zahtevo DS vodilo glede presoje ustavnosti novele zakona o RTVS, saj je bil že izločen iz druge zadeve, ki se prav tako nanaša na isti zakon. Predlog za izločitev je bil 25. aprila uvrščen na sklic naslednje seje ustavnega sodišča. Ta je bila 9. maja, ko je ustavno sodišče odločilo, da se sodnik izloči pri obravnavanju in odločanju v tej zadevi, so pojasnili na KPK.
V primerih okoliščin nasprotja interesov ustavnih sodnikov ne veljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za uresničevanje katerega je pristojna KPK. Izločanje ustavnih sodnikov namreč ureja zakon o ustavnem sodišču in podrobneje poslovnik ustavnega sodišča, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa v skladu s 3. odstavkom veljajo le, če drug zakon vprašanj o nasprotju interesov ne ureja drugače, so dodali.
KPK odločitev utemeljuje s tem, da se sodnik ne more izločiti sam, a o resničnem primeru sploh niso odločali
Z vidika tega, ali je zadevo treba odstopiti drugemu pristojnemu organu, torej ustavnemu sodišču, pa je KPK pridobila dodatne informacije glede izločanja. Pri tem je bistveno, da se sodnik ustavnega sodišča ne more sam izločiti iz odločanja v konkretni zadevi, temveč o tem na zahtevo udeleženca postopka ali na predlog samega sodnika vedno odločajo drugi ustavni sodniki. Ker je bil Čeferin na seji 9. maja v skladu z določbami zakona o ustavnem sodišču že izločen iz zadeve, KPK tudi v zvezi s tem ni potrdila sumov kršitev iz pristojnosti drugih organov, pravijo na KPK.
Čeferin je bil sodnik poročevalec
Čeferin je bil januarja lani sicer izločen iz obravnave in odločanja o zadevi, v okviru katere je ustavno sodišče presojalo ustavnost novele zakona o RTVS. Uprava RTVS je pobudo za oceno ustavnosti, ki jo je konec leta 2022 vložil Gregorčič, novembra umaknila, sodišče pa o njej ni odločilo.
Gregorčič je v utemeljitvi prijave na KPK zapisal, da je Čeferin kršil določila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter izogibanju nasprotja interesov s tem, ko je v zadevi, ki jo je predlagal DS-u, postal sodnik poročevalec, kar pomeni, da je usmerjal in vodil zadevo. “Čeferin torej kot sodnik poročevalec odloča o združitvi zahteve državnega sveta z zadevo, v kateri zaradi nasprotja interesa sploh ne sme soditi,” je zatrdil Gregorčič v utemeljitvi prijave. “Gre torej za nedvomen obstoj okoliščin nasprotja interesov,” je takrat poudaril.
Videti je, kot da se KPK sploh ni izrekla o resničnem jedru zadeve: namreč, da je bil Čeferin dejansko poročevalec v zadevi, kjer je ustavno presojo predlagal državni svet.
Je prijaznost KPK posledica dviga plač?
Glede vlade, predsednika vlade Roberta Goloba, njegovih ministrov in ideoloških sopotnikov je bila KPK do zdaj predvidljivo popustljiva. Pri vabilu Klakočar Zupančičeve na paraolimpijske igre, kjer je izletkala na naše stroške, ni ugotovila nobenih kršitev. Pri preprodaji poceni kitajskih solarnih panelov s strani predsednika vlade prav tako ni ugotovila nobenih korupcijskih tveganj, kljub temu, da predsednik vlade vodi politiko, ki neposredno koristi njegovemu podjetju. Pri postopku v zvezi z dodelitvijo denarja iz javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo tudi podjetju v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, kjer je videti, kot da gre za skoraj šolski primer korupcije, prav tako ni uspela najti nič obremenjujočega. Niti se ji ni zdelo sporno, da takratni predsednik računskega sodišča z opravljanjem funkcije predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi FIFA služi 250.000 evrov po strani in se celo laže o nekem dovoljenju komisije, ki ga nikoli ni bilo.

Zadnji minister, pri katerem je KPK ugotovila kršitve? Seveda nobeden iz leve vlade – ti vsi delajo vzorno, po mnenju komisije. KPK je zaradi suma nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen del dopusta nazadnje izrekla opomin nekdanjemu ministru v Janševi vladi Jožetu Podgoršku. Kakšno presenečenje …
Za komentar smo prosili vlagatelja prijave Petra Gregorčiča, ki je odgovoril lakonsko, a pomenljivo: “Politični organ.”
I. K.