Eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov Damian Merlak je pred časom kupil razpadajoči hotel Zlatorog v Bohinju. Ko je pridobil dovoljenje občinskih svetnikov, se je pričelo rušenje starih zidov hotela. Na njegovem mestu je načrtovan povsem nov, moderen hotel. A gradnja se je končala, še preden se je resnično začela. Po 30 letih se je oglasil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki zahteva, da se nekatera zemljišča v okolici hotela prenesejo na sklad oz. v last države.
“Nedopustno je, da smo zahtevek sklada prejeli skoraj 30 let po tem, ko je imel sklad možnost ureditve tovrstnih pravnih razmerij,” je pojasnil Repanšek, ki upravlja s hoteli v Merlakovi lasti v Bohinju. Slednji pojasnjuje, da je družba prenos zemljišč na sklad zavrnila, zadeva pa je posledično romala na sodišče.
Kritičnih je 12 zemljišč v okolici hotela, pri čemer je na enem od zemljišč stal tudi del hotela. Podlaga za zahtevo sklada za neodplačni prenos je zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ), po katerem nekdanja družbena lastnina (zemljišča, gozdovi, itd.) postane lastnina Republike Slovenije oz. se prenese na zgoraj omenjeni sklad. Kot pojasnjuje Repanšek, hotel brez kritičnih zemljišč ne bo enak, saj je v okolici hotela načrtovan spremljevalni program.
Nepredvidljivo poslovno okolje
Predvidljivost poslovnega okolja (davčna in regulatorna) je ena najpomembnejših lastnosti propulzivnega poslovnega ekosistema. Predvidljivi davki omogočajo poslovno načrtovanje kot tudi predvidljivo regulatorno okolje. Posamezne regulacije, ki spremljajo zasebno podjetniško pobudo, so pomemben faktor pri presoji smotrnosti investicije. A kaj se zgodi, ko te sploh niso znane? Videti je, da se je ravno to pripetilo Merlaku.
Javne evidence, v katerih bi lahko preveril, ali bo v prihodnje kupca doletel zahtevek države, da se preprosto odpove nepremičnini, ki jo je kupil, ne obstaja. Tako tudi Merlak in njegovi sodelavci niso mogli vedeti, kaj jih bo doletelo. V skladu sicer pozivajo vse, ki jih zanima lastništvo kmetijskih zemljišč, ki so bile nekoč del družbene lastnine, da se obrnejo nanje.
30 let po sprejetem zakonu
Pri vsem skupaj pa se zastavlja vprašanje, zakaj je sklad vložil zahtevo šele sedaj, 30 let po sprejetju zakona. Sklad pojasnjuje, da datum priprave pogodbe ni izključno v njihovi pristojnosti in tudi, da so morala podjetja še pred začetkom lastninjenja zemljišča prenesti v upravljanje skladu, kar se v tem primeru ni zgodilo. Trdijo tudi, da “sklad s spremembami lastnika ni bil seznanjen niti ni v teh postopkih sodeloval”.
Sedaj je na potezi sodišče
Kot za N1 pojasnjuje Merlakov sodelavec, je bil izveden celotni postopek, “kot je predviden pri prometu z nepremičninami, ki predstavljajo kmetijska zemljišča oziroma zemljišča, ki sodijo pod Triglavski narodni park, pri čemer je država prek upravnih enot, ki sodelujejo v teh postopkih, potrdila pravilnost takratnega zemljiškoknjižnega stanja. To je izkazovalo, da je lastnik teh zemljišč družba Dunis ter s spremembami lastništva soglašala oz. jih je odobrila.”
“Ob nakupu hotela smo vsa zemljišča pridobili od zemljiškoknjižnega lastnika, družbe T.H.G. hoteli. Damian Merlak je pri nakupu poslovnih deležev družbe T.H.G. hoteli v letu 2019, ki je bila kasneje v letu 2020 pripojena k družbi Merlak investicije, dobroveren, saj so vsi dokumenti in dejansko stanje izkazovali, da je družba T.H.G. dejanska in zemljiškoknjižna lastnica zahtevanih zemljišč,” je dodal direktor Alpinie Repanšek.
Sodišče ima torej pred sabo dilemo. Bo ugodilo skladu oz. državi ali pa bo sprejela argument investitorja, ki pravi, da bi morala pri pridobitvi zemljišča prevladati nad lastninsko pravico države.
Končna odločitev sodišča se lahko izkaže za pomemben signal bodočim investitorjem. V poslovnem okolju, kjer te skuša država arbitrarno olajšati za premoženje, jih bo z vsakim dnem manj.
Ž. K.