Bo Zahod doletela ista usoda kot Rim?

V zadnjih desetletjih smo priča vse bolj očitnemu procesu razkroja temeljnih vrednot, ki so stoletja tvorile jedro naše civilizacije. Družba, ki izgubi svojo identiteto, vero, spoštovanje do tradicije in se preda hedonizmu ter pornografiji kot vsakdanji normi, v resnici stopa na nevarno pot samouničenja. Takih “kazalnikov”, ki družbo vodijo v “moralno pogubo”, je danes kar nekaj, jasno pa je tudi, kdo so tisti, ki jih oglašujejo.

Propad Rima ni povzročil sovražnik zunaj meja, temveč notranji razkroj. Padec morale, razvrat, izguba vere in dekadenca elite so uničili nekoč mogočno civilizacijo. Ali ni to zgodovina, ki se danes ponavlja?

Fizično zdravje družbe ključno vpliva na njen obstoj, stabilnost in dolgoročno prihodnost. Ni zgolj posameznikova osebna vrednota, temveč temeljni dejavnik, ki vpliva na ekonomsko moč, demografski razvoj, socialno kohezijo in celo nacionalno varnost.

Oglaševanje “bolezni”
Kljub temu se na Zahodu praznuje “debelost” in vceplja koncept “pozitivnega odnosa do telesa”, ki je “koncept samosprejemanja spreobrnil v poveličevanje nezdravega načina življenja. Debelost, ki je bila nekoč prepoznana kot resno zdravstveno tveganje, se zdaj slavi kot alternativna različica zdravja, vse pod pretvezo spodbujanja ljubezni do sebe,” je zapisal profil Matrix Mystery na družbenem omrežju X. Ob tem je opozoril, da ta nevarna pripoved normalizira življenjsko nevarna stanja in posameznike odvrača od prevzemanja odgovornosti za svoje zdravje, kar na koncu koristi industriji, ki služi na osnovi bolezni, Takšni industriji sta velika farmacevtska industrija in sektor predelane hrane.

Feminizem in uničenje “moškosti”
Nekdaj legitimno prizadevanje za enakopravnost je zradikalizirano prešlo v ideološki boj proti tradicionalnim spolnim vlogam.  A spolne vloge so še kako resnične in močan moški – fizično, čustveno, moralno in duhovno – je nujna sestavina zdrave, stabilne in trajnostne družbe, dokaz za to je zgodovina od začetka civilizacije. Ne gre zgolj za ideal moškosti, temveč za strukturni steber, ki omogoča razvoj, zaščito, voditeljstvo in ohranjanje reda. Vloga moškega, posebej v času, ko se tradicionalne vrednote vse bolj relativizirajo, je odločilna za obstoj skupnosti. Brez njegove prisotnosti družba postane ranljiva, kaotična in izgubi temeljno strukturo, ki omogoča dolgoročen obstoj.

Feminizem je začel predstavljati materinstvo in vlogo gospodinje kot zatiralsko, moškost pa kot nevarno. Posledično so se družine razbile, ženske so na račun materinske vloge zasledovale kariere, moški pa so postali pasivni in negotovi vase. Sodoben narativ moškost označuje za “strupeno”, kar zavira moške pri sprejemanju svoje naravne vloge voditeljev, zaščitnikov in očetov. Rezultat je generacija izgubljenih fantov, odsotnih očetov in otrok brez jasnih vzornikov – družbena struktura pa je zaradi tega vse bolj krhka.

Upad rodnosti
Poleg poskusa uničenja spolnih vlog, biološkega spola, uničenja “moškosti” najbrž ne preseneča, da skladno s tem upada tudi rodnost. Upadanje rodnosti in uničenje jedrne družine Zahodne družbe se soočajo z demografsko krizo, saj rodnost strmo pada. Ta trend je neposredna posledica družbenih pritiskov, ki odvračajo od ustvarjanja družine, kariernih ambicij in osebne svobode.

Pornografija in vojna proti veri
V kontekstu moralnega razkroja družbe pandemija pornografije, razkroj spolnih vrednot in zaton vere predstavljajo prepletajoče se sile, ki razgrajujejo temelje Zahodne civilizacije. Hiperseksualizacija in normalizacija pornografije, podprta z vzponom platform, kot je OnlyFans, razkrajata pojmovanje ljubezni, spoštovanja in intimnosti, kar ustvarja generacijo čustveno otopelih, izoliranih posameznikov, nezmožnih graditi zdrave odnose. OnlyFans, kjer posamezniki, predvsem ženske, tržijo svoje telo pod krinko “opolnomočenja”, so v resnici digitalni bordeli, ki krepijo kulturo izkoriščanja in izgubo spoštovanja do telesa in sebe.

Študije kažejo, da pretirana izpostavljenost pornografiji zmanjšuje zmožnost za ustvarjanje globokih čustvenih vezi, vodi v depresijo, anksioznost in osamljenost. Istočasno groba in jasna vojna proti veri in duhovnosti briše moralni kompas, s čimer se materializem in hedonizem uveljavita kot prevladujoča načela, kar poglablja duhovno praznino in spodbuja družbo, ki je vse bolj odtujena, ranljiva in podvržena manipulaciji. Ko ljudje opustijo vero in temeljne duhovne vrednote, ne pridobijo svobode – izgubijo smer. Brez občutka za smisel in višji namen življenje postane le niz trenutkov iskanja užitka. A takšna “svoboda” vodi v duhovno praznino, odtujenost, depresijo in notranjo izpraznjenost. Hedonizem, ki temelji na »takoj zdaj« logiki, človeku ne nudi izpolnitve, temveč zasvojenost z bežnimi občutki zadovoljstva.

Indoktrinacija in ustvarjanje “zmede”
Namesto da bi spodbujale radovednost, logično sklepanje in kritično mišljenje, šole in univerze v zahodnem svetu vse pogosteje vsiljujejo ideološke vsebine, kot so teorije spola, radikalni aktivizem in politična korektnost. Otroci so v nekaterih državah izpostavljeni vsebinam o spremembi spola že v osnovni šoli – v ZDA denimo kar 37 zveznih držav dovoljuje poučevanje o “spolni fluidnosti” pred 12. letom starosti. Takšna indoktrinacija mlade odvrača od realnosti in spodbuja duševno negotovost.

Zahod se pogreza v zmedo, ki jo sam ustvarja – razprave o zaimkih, cenzura “žaljivih” resnic in razkroj družinskih vrednot so v ospredju družbenih prioritet. Medtem pa države kot Kitajska, Indija ali celo Rusija gradijo svojo prihodnost s poudarkom na moči, stabilnosti, tradicionalnih vrednotah in tehnološkem razvoju. “Kjer mi gojimo negotovost in dvom, oni krepijo samozavest, red in pripravljenost na prihodnost,” dodaja profil na X.

Izbris identitete in zgodovinskega spomina
Identitetne politike so enotnost in skupne cilje nadomestile z razdorom in vlogo žrtve, kar ljudi spodbuja, da se vidijo kot zatirane na podlagi rase, spola ali spolne usmerjenosti. Ta narativ ustvarja neskončne delitve, zaradi česar je nemogoče obravnavati resnične družbene probleme. Namesto iskanja rešitev so identitetne politike vodile do nenehnih notranjih sporov in polarizacije, kar je zagotovilo, da ljudje ostanejo raztreseni, medtem ko resnične strukture moči ostanejo neizpodbijane. Ob tem je potrebno dodati, da zahodne države hkrati z aktivno migracijsko politiko uničujejo tudi identiteto naroda – a narod, ki se sramuje svojih korenin, izgublja svojo samozavest in notranjo moč.

Opuščanje nacionalne identitete, vere, jezika in kulturnih simbolov odpira vrata razkroju narodne enotnosti. Globalizem brez sidra v lastni kulturi pomeni izgubo razpoznavnosti, tradicije in ponosa. Tak narod je zlahka vodljiv, brez volje do obstoja in samoohranitve.

Kultura “smrti”
Ko življenje ni več sveto, ko so osnovne človeške vrednote poteptane, se začne uveljavljati nihilizem. Samomori, evtanazija, brezbrižnost do nerojenega življenja – vse to so posledice družbe, ki ne verjame več v večni smisel človeka. Kultura smrti se vedno začne tam, kjer umre spoštovanje do življenja.

Zahod je izgubil kompas – ne le moralni, temveč tudi duhovni in intelektualni. V iskanju svobode je uničil pomen odgovornosti, v imenu napredka pa pozabil modrost preteklih generacij. Rezultat je družba, ki je razdeljena, ranljiva in vse bolj nesposobna braniti svoje vrednote. Medtem ko se preostali svet usmerja k moči in obnovi, Zahod tone v dekadenco, odtujenost in zmedo – kar lahko dolgoročno pomeni njegov propad.

T. B.