V digitalnem svetu zmenkov se podoba popolnega partnerja vse bolj meri v centimetrih. Aplikacija Tinder, ena najvplivnejših platform za iskanje romantičnih zvez, je začela testirati novo funkcijo, ki omogoča premium uporabnikom filtriranje potencialnih partnerjev glede na želeno višino. Ta korak je sprožil burne odzive – še posebej med moškimi nižje rasti – in sprožil vprašanja o tem, kako daleč smo pripravljeni iti pri digitalni optimizaciji iskanja ljubezni.
Nova funkcija naj bi pomagala uporabnikom do “boljših ujemanj”, saj se algoritmi Tinderja vedno bolj prilagajajo specifičnim željam uporabnikov. Po besedah Phila Price Fryja, podpredsednika komunikacij v podjetju, filter za višino sicer ne bo samodejno izključil uporabnikov, ki ne ustrezajo kriterijem, bo pa vplival na to, katere profile bo aplikacija prednostno prikazovala.
Čeprav filtriranje po fizičnih in osebnostnih lastnostih ni nič novega (mnoge aplikacije že ponujajo možnost izbire glede na starost, politično prepričanje, izobrazbo in celo motive za uporabo aplikacije), prav višina predstavlja občutljivo točko – in s tem odprto fronto za razprave o površinskosti, samopodobi in družbenih pritiskih.
Zgovoren primer posledic tovrstnih preferenc je izkušnja manekenke Natashe Burns, ki v svojem Tinder profilu hudomušno zapiše: “Verjetno višja od tebe.” S 196 centimetri višine je hitro spoznala, da je njena telesna konstitucija za mnoge moške problematična – vsaj v javnosti. “Večina moških s tem ne bi imela težav, ko sva bila sama. Toda v javnosti je to zanje postalo ponižujoče,” je povedala za CNN.
Njena zgodba ima srečen konec – z možem, ki je od nje nižji za 15 centimetrov, sta se spoznala prav prek Tinderja. Toda priznava, da bi morda nikoli ne prišla v stik, če bi takrat obstajala možnost filtriranja po višini. Ta funkcija torej ni zgolj orodje za “boljši izbor”, temveč lahko vnaprej zapre vrata povezavam, ki bi sicer imele potencial.
Višina – sodobni simbol moškosti in statusa
Raziskave potrjujejo, da višina igra pomembno vlogo v razmerjih: ženske praviloma iščejo višje moške, moški pa raje nižje ženske. V tej enačbi visoki moški postajajo “valuta”, še posebej v okolju, kjer je žensk manj kot moških – kar velja za večino aplikacij za zmenke. Toda visoke ženske se pogosto znajdejo v neudobnem položaju. Kot poudarja Burns, visoke ženske družba še vedno dojema kot manj ženstvene, kar pa sama odločno zavrača: “Jaz se kot zelo visoka ženska vsekakor počutim ženstveno.”
Filtriranje kot nova oblika izključevanja?
Po mnenju dr. Liesel Sharabi, profesorice na Državni univerzi Arizone, aplikacije za zmenke krepijo pomen videza, tudi tam, kjer ta prej ni bil ključen. “Aplikacije dejansko spodbujajo uporabnike, da začnejo višino dojemati kot ključno lastnost – tudi če jim to prej ni bilo pomembno,” opozarja. Tako iskanje partnerja postaja podobno spletnemu nakupovanju, kjer uporabnik ne išče osebe, temveč seznam lastnosti. In če nekdo ne zadostuje enemu kriteriju – četudi povsem trivialnemu – ga preprosto izbrišemo, še preden mu damo priložnost.
Tinder se brani z argumentom, da gre zgolj za orodje, ki olajša iskanje skladnih interesov. Vendar vse več kritikov opozarja, da tovrstni filtri ne odražajo le osebnih preferenc, temveč tudi družbene predsodke, ki jih nato algoritemski sistem še poglablja in reproducira.
Ljubezen, ki ne meri v centimetrih
V svetu, kjer lahko filtriramo partnerje po višini, poklicu, barvi oči in politični pripadnosti, postaja iskanje ljubezni vse bolj selektivno – in pogosto vse manj pristno. Spontanost in nepričakovano ujemanje, ki sta nekoč veljala za čar zmenkovanja, vse bolj nadomeščata merilna lestvica in kriterijska tabela.
Sara Kovač