Ekonomist Igor Masten se je obregnil ob ekonomista skrajne Levice Jožeta P. Damijana, ki je v zapisu na blogu odmevno pojasnil, zakaj naj ne bi bilo pravne osnove za ustavno presojo rebalansa proračuna, ki jo je napovedal predsednik SDS Janez Janša, prav tako pa naj bi bila po njegovem mnenju gnila ekonomska osnova. V zapisu Masten izpostavlja, da si Damijan ob udarni retoriki izmišljuje povsem napačne sklepe študij znanstvenih avtoritet, pri čemer z lažnim navajanjem v angleščini prispeva k zavajanju bralcev. “O akademski etiki si lahko vsak sam ustvari svoje mnenje, dejstvo pa je, da je takšno pisanje daleč od strokovne argumentacije in da gre za navadno ideološko rohnenje. Ko je omenil šarlatane ali namerne škodljivce, je kar sam dobro povzel vse skupaj,” je prepričan Masten.
Profesor na ekonomski fakulteti Igor Masten na portalu Požareport spominja, da je celo fiskalni svet predlog rebalansa proračuna označil kot neskladnega s fiskalnim pravilom. Glede na to, da je fiskalno pravilo zapisano v ustavo (148. člen), to pomeni, da rebalans ni v skladu s slovensko ustavo, zaradi česar se upravičeno odpira prostor za debato o ustavni presoji. Sicer Masten zagovarja javno diskusijo, a ob tem poudarja, da je nujno, da prihaja do konstruktivnega načina izmenjevanja argumentov, ne pa do ideološkega navijaštva.
Po besedah Mastena je vprašanje ustavne presoje rebalansa proračuna primarno pravno vprašanje, glede na to, da je fiskalni svet že jasno podal svojo oceno. Ravno zato se tako obeta diskusija s strani ekonomistov, “ki pa bo predvidljivo potekala okrog problemov z merjenjem tako imenovane proizvodne vrzeli, ključnega vhodnega podatka v formulo, ki določi zgornjo mejo izdatkov proračuna”, je prepričan Masten. Namreč, to formulo je fiskalni svet uporabil pri odločitvi, da proračun ni v skladu s fiskalnim pravilom.
Zlorabil in prikrojil je tujo študijo
Masten v zapisu izpostavlja, da je sodeloval pri pisanju predloga 148. člena ustave in ključnih členov zakona o fiskalnem pravilu. V času prerekanja med tedanjo opozicijo in koalicijo glede izračuna zgornje meje izdatkov je pomagal pri oblikovanju zakona. Ob tem poudarja, da je zagovornik uporabe fiskalnega pravila, pri čemer pa dodaja, da se zaveda težav v povezavi z implementacijo fiskalnega pravila in merjenjem proizvodne vrzeli. Glede Jožeta P. Damijana in njegovega članka z naslovom “Ustavna presoja rebalansa proračuna je neumnost, ker pravne osnove ni, ekonomska pa je gnila”, je povedal, da je bil še leta 2012 velik zagovornik fiskalnega pravila.
Retorika Damijana je po prepričanju Mastena zelo zanimiva, saj Damijan vsakega, ki zagovarja striktno spoštovanje pravila, označi za šarlatana ali namernega škodljivca. Pri tem pa Masten opozarja na literaturo, ki jo je navedel Damijan, med drugim članek Alberta Mussa in Massimiliana Marcellina, glede katerega je Damijan zapisal, da ugotovitev njune raziskave predstavlja “popolno neuporabnost tega koncepta za strukturno analizo in škodljivost za oblikovanje ukrepov ekonomskih politik (output gap useless (and dangerous) for structural analysis or economic policy making in the euro area).” Po prepričanju Mastena je želel Damijan pokazati, da uporablja neposredni navedek članka. Pri čemer pa je zanimivo to, da je Masten kot prijatelj Marcellina izvedel, da ta navedenih sklepov sploh ni nikoli napisal. Ob tem pa je Mastenu glede navedenega celo komentiral, da njune analize ni mogoče interpretirati na takšen način in da je koncept neuporaben, celo nevaren.
Damijan je šarlatan in škodljivec
Izjave Damijana, da je ustavna presoja neumnost, ekonomska osnova gnila, kdor tega ne razume je šarlatan ali namerni škodljivec in da je fiskalno pravilo neuporabno in nevarno, Masten označuje kot udarne, a ob tem poudarja, da bi morali sodniki na Ustavnem sodišču RS in poslanci vzeti v zakup, da je nevarno, če take izjave podaja ugledni tuji profesor. Masten pa ob tem opozarja, da si Damjan za utemeljitev izjav izmišljuje nepravilne sklepe študij in s tem prispeva k zavajanju v angleškem jeziku, saj je zapis lažen. Čeprav opozarja, da lahko vsaka sam v tem primeru ocenjuje akademsko etiko, pa je dejstvo, da zapisov nikakor ni mogoče šteti kot del strokovne argumentacije, ampak bolj kot ideološko rohnjenje. Z omembo šarlatanov ali namernih škodljivcev je tako sam dobro povzel vse skupaj, je prepričan Masten.
H. M.