Nekdanji notranji minister Aleš Hojs je prepričan, da so volivci levice dvakrat razočarani. Najprej nad Golobovo vlado, nato pa tudi nad svojo volilno izbiro. Pred evropskimi volitvami smo kandidata za evropskega poslanca na listi SDS povprašali o temeljnih razlikah, ki ločijo njega in SDS od tekmecev na levici.
Vlada Roberta Goloba pred evropskimi volitvami beleži nizko javnomnenjsko podporo. Po podatkih javnomnenjske ankete, ki jo je izvedel Parsifal, je opazen trend vztrajnega padanja podpore. Nizko podporo beležijo tudi vladne stranke. Nekdanjega ministra vprašamo, zakaj vlada s takšno težavo nagovarja volivce pred evropskimi volitvami.
“Levica s težavo nagovarja volivce, saj jim nima ničesar za ponuditi. Ti so strašno razočarani nad njihovo politiko. Ljudje, ki so verjeli, da bodo po volitvah zgolj plesali, po dveh letih vidijo, da je Golobova vlada popolna katastrofa,” je povedal Hojs. Dodaja, da ljudje vidijo politično situacijo drugače kot pred dvema letoma, ko so po odhodu na volišča verjeli, da se bosta cedila med in mleko.
“Velike razlike je opaziti tudi pri ljudeh, ki sicer niso naklonjeni naši politični opciji. Sedaj priznavajo, da tako slabo še ni bilo. Pomeni, da so dvojno razočarani. Najprej, ker je stanje v državi resnično slabo. Drugič pa zato, ker so ugotovili, da so volili “luzerja” oz. tako slabo kombinacijo, torej so razočarani nad lastno odločitvijo,” pove Hojs.
Tri ključne razlike med SDS in političnimi tekmeci na levici
Izpostavlja tri ključne razlike med SDS in politično levico. Ločnica je najbolj jasna na področju odnosa do države, “zelenih” politik in na področju demografije oz. družinske politike. “Prva velika razlika se kaže pri odnosih do naroda in države. Ta razlika se kaže skozi vse neumnosti, ki jih delajo v okviru popolnoma zgrešene migrantske politike in pri vsiljevanju navideznega “manjšinstva”, ki naj bi ga imeli celo nekdanji pripadniki SFRJ. Ta politika je popolnoma zgrešena,” je povedal.
Druga velika razlika je v t. i. zelenem prehodu. Ta je plod socialistov, v prvi vrsti nekdanjega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. “Tudi naša Evropska ljudska stranka pri tem ni bila nedolžna. Navsezadnje smo imeli predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se je na tem področju izkazala za popolnoma neverodostojno,” je izpostavil. Še posebej problematična se mu zdi načrtovana prepoved vozil z notranjim izgorevanjem, kljub temu da je obstoječa tehnologija tako dobra kot še nikoli doslej.
Tretjo veliko razliko vidi na področju družine oz. demografske politike. Tudi v tem primeru smo na povsem različnih bregovih. Za njih je tradicionalna družina oz. izročilo družinskih vrednot popolnoma drugačno, kot jo ima sam in stranka SDS, ki jo zastopa.
Gromozanski razkorak med elitami in ljudstvom
Hojsa pred koncem povprašamo tudi o popularni kulturi. Čez vikend se je odvilo finale Evrovizije, ob robu katere so se odvijali protesti proti izraelski pevki Eden Golan. Gledalci so opazili tudi izjemno velik razkorak med očitno politično opredeljenimi strokovnimi žirijami in glasom ljudstva. “Tukaj se tudi dejansko vidi razkorak med elitami in običajnimi ljudmi oz. ljudskim ušesom. Tovrstne elite najdemo tudi v Bruslju, ki o naših usodah odločajo v steklenih stolpih, daleč od realnih problemov in želja ljudi. Prepričan sem, da je potrebno v Bruselj izvoliti nove moči,” je ocenil.
Žiga Korsika