Včeraj je završalo – za predsednika svobodnjakov se bosta pomerila dva kandidata. Trenutni predsednik stranke Robert Golob in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. A kaj kmalu se je izkazalo, da je šlo za vihar v kozarcu vode. Kaotično dogajanje nam je pomagal razvozlati politični analitik Aljuš Pertinač.
Da je bila Klakočar Zupančičeva izrinjena na rob Gibanja Svoboda, je bilo natančnim opazovalcem jasno že takrat, ko je pri svobodnjakih potekala t. i. noč “dolgih nožev”, ko so iz stranke izključili nekdanjo novinarko Mojco Šetinc Pašek, predsednica državnega zbora pa je izgubila mesto podpredsednice.
Bojda iz osebnih razlogov, saj naj bi se hotela posvetiti predsedovanju državnemu zboru. Fotografije z novinarske konference po usodni seji sveta so govorile drugo zgodbo. Klakočar Zupančičeva je delovala vidno prizadeto. Točni razlogi, zakaj je bila odstranjena iz vodstva stranke, še danes niso znani, so pa tisti čas v javnosti krožile informacije, da ji je Golob predlagal celo sestop z mesta predsednice državnega zbora. Če informacije držijo, se je torej že takrat komaj izmazala, takšne poteze pa v politiki pustijo posledice.
Eno izmed posledic spremljamo ravnokar. Včeraj je slovensko javnost presenetila izjava za javnost, v kateri je Gibanje Svoboda naznanilo, da se bosta na volilnem kongresu za mesto predsednika stranke spopadli dve osebi, trenutni predsednik in nekdanja podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič. “Izvršni odbor stranke Gibanje Svoboda se je danes sestal na seji, na kateri so članice in člani obravnavali točke dnevnega reda, povezane s prihajajočim volilnim kongresom stranke. Med drugim so oblikovali predlog kandidatne liste za voljene članice in člane sveta stranke ter potrdili predlog dveh kandidatov za predsednika oziroma predsednico Gibanja Svoboda. O tem bo odločal kongres, ki bo potekal v Kopru. Kandidata sta dr. Robert Golob in mag. Urška Klakočar Zupančič,” so zapisali.
Kmalu zatem je prišlo dopolnilo. Oglasila se je Klakočar Zupančičeva, rekoč, da je zgolj podala soglasje za kandidaturo, a da to še ne pomeni, da bo dejansko kandidirala. Soglasje h kandidaturi pa je podala kot zahvalo tistim, ki so jo predlagali kot kandidatko. Nato pa še zadnji zasuk – Klakočar Zupančičeva je po kratkem postopku umaknila soglasje.
Na festivalu Svobode se ti hitro zvrti
Zagonetko nam je pomagal razvozlati politični analitik Aljuš Pertinač. Po njegovi oceni v včerajšnjem dogajanju ni mogoče zaznati strateškosti oziroma namenskega ravnanja, zgolj težave z vodenjem in organizacijo stranke, podobne, kot jih imajo pri vodenju vlade. “Na festivalu Svobode se jim vrti od plesanja in zato ne vedo, kaj delajo,” ocenjuje.
“Lahko ugibamo, kaj je bil osnovni motiv. Morda so s tem, da imajo več kandidatov, hoteli prikazati notranjo demokratičnost v stranki, čeprav te logike ne razumem povsem. Namreč sporočilo, da bi imeli predsednika vlade, ki ni hkrati tudi predsednik stranke, ni dobro. Druga možnost pa je, da so hoteli “namočiti” predsednico državnega zbora, ampak tudi v tem ne vidim logike, sicer tudi soglasja h kandidaturi ne bi podala, če ne bi gojila želje oz. ambicije, da kandidira za predsednico Gibanja Svoboda. Videno kaže na to, da ima največja stranka, tako kot pri vodenju vlade, tudi težave pri vodenju same sebe oz. pri organiziranju dela v stranki,” ocenjuje.
Ali to vseeno kaže na formacijo različnih taborov v stranki? Ali pa morda, da je skušala Klakočar Zupančičeva s tem manevrom nekaj doseči, morda izboljšati svojo pozicijo v stranki? Pertinač odgovarja, da če bi to držalo, ne bi umaknila soglasja skoraj nemudoma po tem, ko ga je podala. O razkolu v stranki pa pravi, da tako kot v vsaki stranki tudi v Gibanju Svoboda obstaja nezadovoljstvo z vodstvom. A če bi dejansko šlo za organizirano opozicijo Golobu, bi Klakočar Zupančičeva vztrajala in se na kongresu podala v tekmo.
Gibanje Svoboda je odvisno od dinamike vladajočega para
“Težko človek najde zelo načrtno in zavestno ravnanje pri potezah, ki jih sprejema Gibanje Svoboda. Zelo nenavadno bi bilo, če bi v tem primeru šlo za strateško potezo. Glede na to, da so v istem dnevu dali dve popolnoma nasprotni informaciji o isti zadevi, kaže prej obratno,” pravi Pertinač.
Naš sogovornik sicer pravi, da je stranka odvisna od dinamike predsednika vlade in njegove partnerke. Stranka pa je v podobno slabi kondiciji, kot je vladajoči par in Slovenija. “Mislim, da oni kot stranka ne obstajajo. Gre za nekaj, kar je formalno tam, da imajo predsednika vlade in večino v državnem zboru. Da bi lahko govorili o neki strankarski dinamiki ali pa neki resni organizirani politični stranki, pa so v tem času, ko so bili ustanovljeni, kvečjemu nazadovali, kot pa napredovali,” analizira.
Bi lahko Klakočar Zupančičeva zapustila ladjo še pred volitvami?
Ni pa mogoče povsem izključiti, da bi Klakočar Zupančičeva tudi povsem zapustila ladjo. Razlogov za kaj takega ima verjetno dovolj. Da naj bi razmišljala tudi o tem, da bi se pridružila Prebiličevem projektu, je razkril Požar, kot tudi, da jo je ta zavrnil. Zakaj, še ne vemo. Verjetno zaradi njenega političnega delovanja in estradništva. Pertinač opcije skoka iz svobodnjaške ladje ne izključuje.
“Če so ji dali vedeti ali pa če ocenjujejo, da nanjo več ne računajo oz. je ne bodo dali na kako izvoljivo mesto ali pa celo na kandidatno listo, potem je možno, da bo skušala prestopiti kam drugam in bo tam nadaljevala politično kariero. V pravosodje se več kot očitno ne more vrniti, tudi če bi nameravala,” zaključi.
Ž. K.