“Fašizem je programsko podoben Levici ne pa nazoru Bernarda Brščiča!”

“Ta dva primera sta šolska primera, kako slovensko sodstvo (ki je očitno že zelo pod vplivom progresivnih ideologij) za ljudi konservativnih pogledov uporablja ene kriterije, za levičarje pa druge. A ne samo to. Sodnica je v primeru Brščič vs. Mesec relativizirala fašizem, spremenila zgodovinska dejstva in pojmovanje prilagodila sodobnim besednim in miselnim akrobacijam levice. Vsekakor je to sramota za pravosodje,” je zapisal bivši direktor Demokracije Jože Biščak. 

Zadnje dni v javnosti odmeva razsodba v primeru TV komentatorja Bernarda Brščiča, ki ga je prvak Levice Luka Mesec leta 2018 zmerjal s “fašistom”. To je storil kar dvakrat, enkrat v parlamentu, drugič pa v TV oddaji. Brščič je Mesca tožil in zahteval osem tisočakov odškodnine, zatem pa znesek znižal na štiri tisočake in javno opravičilo pred celotnim parlamentom. Okrajna sodnica v Ljubljani Živa Sila, je tožbo zavrnila. Ni se strinjala s tem, da je Mesec svoje privržence na takšen način pozival k Brščičevi usmrtitvi ter mu pripisoval lastnosti fašistov in zadnje svetovne vojne. Brščič je nad odločitvijo sodnice zgrožen. Po njegovem prepričanju je povzela “maniro skrajnih levičarjev” oziroma “neoboljševikov” – da so vsi tisti, ki nasprotujejo kulturnemu marksizmu, ki so antikomunisti, ki se zavzemajo za pravno državo, svobodo govora, tržno gospodarstvo, vitko državo, tradicionalne družinske vrednote – označeni za fašiste. Po tej definiciji bo torej vsakdo lahko obkladal drugega s fašisti.

Pogačnik: “Vsi trije totalitarni sistemi so socializmi – fašizem, nacizem in komunizem, jaz pa nisem socialist!”
Pravni strokovnjak, ki želi ostati neimenovan, je zadevo komentiral sledeče: “Komu se lahko zdi v redu, če nekdo nekoga označi za fašista? Zame je fašist poleg komunista in nacista zelo huda psovka. Ostajam brez besed ob dejstvu, da takšne žalitve niso sankcionirane!”  

Mednarodni pravnik Miha Pogačnik pa pravi, da konkretnega primera ne pozna, se je pa dotaknil rabe besede “fašist” v slovenskem prostoru. “Moje mnenje je takšno, da se ta beseda v Sloveniji prepogosto, prelahkotno uporablja in to je karakteristično za našo državo.” Pojav pripisuje določenim zgodovinskim okoliščinam (okupaciji in revoluciji itd.). Zmerljivka pa je še toliko bolj priljubljena, odkar je na oblasti leva opcija, ki se razglaša za antifašistično. Toda prav ta ista opcija je druge vselej obtoževala dejanj, ki jih je počela sama. Zmerjati nekoga s fašistom pa je brez dvoma težka obsodba, ker se nanaša na nek konkreten totalitarizem. “Meni so sicer tudi večkrat rekli, da sem fašist, čeprav zanesljivo to nisem, tudi tožil nisem nikogar (zadeva je sicer drugačna v primeru poslanca, ki to izreče v DZ-ju). Je pa fašizem del socializma! Vsi trije totalitarni sistemi so socializmi – fašizem, nacizem in komunizem, jaz pa nisem socialist.” Totalitarizmi so obsojanja vredni, zato ni prav, da se kogarkoli z njimi obklada, je prepričan.

Sodstvo uporablja dvojna merila za levičarje in desničarje
Zadevo je komentiral tudi bivši direktor Demokracije Jože Biščak. Biščak je bil nedavno obsojen spodbujanja sovraštva in širjenja rasističnih idej, zaradi katerih je bil skupaj s kolumnistom Aleksandrom Škorcem obsojen na večmesečni pogojni zaporni kazni. Čeprav je šlo za gloso oziroma satiro.

“Bernard Brščič je daleč od tega, da bi bil fašist. On je klasični konservativni liberalec, kar v svojih nastopih vedno znova dokazuje. Fašizem je leva ideologija, je stranski produkt marksizma,” pojasni Biščak in doda, da fašistični program temelji na idejah francoskega socialista Louisa Augusta Blanquija, glavni poudarki pa so: minimalna plača, osemurni delovnik, progresivna obdavčitev, razlastitev najbogatejših, zaseg cerkvene lastnine in tako naprej. Program fašistov je torej veliko bolj podoben programu stranke Levica kot pa svetovnemu nazoru Bernarda Brščiča. Sodnica Živa Sila se je očitno tega zavedala, zato je v oprostilni sodbi za Mesca zapisala, da je treba fašizem razumeti širše. To pa pomeni, da ga je pojmovala tako, kot ga pojmuje postmodernistični progresivizem; da je fašist vsak, ki zagovarja tradicionalne družinske vrednote, izraža domoljubje, se zavzema za vitko državo, tržno gospodarstvo in nizke davke ter nasprotuje ilegalnim migracijam, zavrača LGBT in trans ideologijo. Nesporno je, da svoboda govora dopušča tudi žaljiv govor, kar pomeni tudi možnost, da nekoga užališ. “In vsakdo ima pravico, da tistega, za katerega meni, da ga je užalil, tudi toži,” je še pojasnil.

Biščak: “To je eden od temeljev pravne države. Toda v Sloveniji gredo zadeve v smeri, da sodišče določeni ideološki opciji (levici) nekaj dovoli, za drugo (desnico) pa meni, da je žaljiva in širi nestrpnost. In to je skrb vzbujajoče.” Tipičen primer je po njegovem zadeva Škorčeva glosa, kjer je bil Biščak s kolegom novinarjem Aleksandrom Škorcem obsojen žaljenja (nedoločenih) ilegalnih migrantov. Če je v primeru Brščiča sodnica uporabila “široko pojmovanje”, je v njunem primeru sodnik uporabil zelo ozko in dobesedno pojmovanje nekaterih besed, ki naj bi bile žaljive. Prav tako po njegovem ni upošteval, da je bil zapis glosa (satira), ki je novinarska zvrst, kjer se uporablja veliko metafor. “Ta dva primera sta šolska primera, kako slovensko sodstvo (ki je očitno že zelo pod vplivom progresivnih ideologij) za ljudi konservativnih pogledov uporablja ene kriterije, za levičarje pa druge,” je prepričan. A ne samo to. Sodnica je v primeru Brščič vs. Mesec relativizirala fašizem, spremenila zgodovinska dejstva in pojmovanje prilagodila sodobnim besednim in miselnim akrobacijam levice. “Vsekakor je to sramota za pravosodje,” je še opozoril.

Domen Mezeg