Po tem, ko posamezni lobiji v navezavi s politiko in posredno zlorabo pravne države ter institucij želijo poslovneža Igorja Rakušo na sporen način izriniti iz znane radeške papirnice, imenovane Radeče papir, se saga nadaljuje z instrumentalizacijo sodišč. Ta glede na podatke ne dopuščajo, da bi zadevo rešili po pravni poti.
Ptujski poslovnež Igor Rakuša je imel ključno vlogo pri oživitvi podjetja Radeče papir nova, d. o. o., po stečaju prvotne radeške papirnice leta 2012. Kot slovenski poslovnež je bil partner dubajskega investicijskega sklada Emkaan Investments, ki je leta 2013 kupil papirnico iz stečajne mase za 5,1 milijona evrov in ustanovil novo podjetje, imenovano Radeče papir nova. Rakuša je bil kot ustanovitelj in plačnik ustanovitvenega kapitala imenovan za direktorja novoustanovljenega podjetja in je vodil vnovičen zagon proizvodnje, ki je začela obratovati aprila 2014, pri čemer je zagotovil kapital, kupil stroje in pridobil zaupanje tujih trgov. Papirnici je vrnil življenje, kar je omogočilo zaposlitev približno 300 ljudi in poslovanje na mednarodnih trgih. Rakuša je tudi član vodstvenega odbora mednarodne strelske federacije FITASC že skoraj 20 let in vodi svetovno priznan strelski center Gaj Pragersko.
Kmalu zatem, natančneje leta 2015, so ga po poročanju medijev odstavili z mesta direktorji, in sicer posamezniki, ki jih je sam vključil v delovanje podjetja. Gre za družbo Al Sudais iz SAR in luksemburško organizacijo Emkaan Investments. Obtožili so ga izdajanja fiktivnih računov in povzročitve finančne škode. Po odhodu je Rakuša sprožil pravne postopke proti podjetju Radeče papir nova. Zahteval je več milijonov evrov zaradi neizpolnjenih obljub, in sicer vključno s 50-odstotnim lastniškim deležem v podjetju, ki ga nikoli ni prejel, in vračilo posojil ter drugih terjatev v skupni višini približno 6,9 milijona evrov. Poskušal je doseči prisilno poravnavo podjetja, vendar so sodišča njegove predloge zavrnila, saj so terjatve označila kot navidezne in fiktivne. Zadeva je terjala celo vključitev ustavnega sodišča, zamenjavo zakona itd.
Sodišče ne upošteva listine, kot je notarski zapis
Deset let po odstavitvi Rakuše pravna bitka za lastništvo še vedno traja, predvsem po zaslugi neodzivnih sodnih mlinov. Kot smo uspeli izluščiti iz dokumentov in izdanih sodb, sodišče zavrača pravico Rakuše do 50-odstotnega lastništva v podjetju. V sodbi na prvi stipnji, izdani lanskega aprila, je celjsko okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za vpis lastništva v sodni register, čeprav je bil prenos poslovnega deleža že izvršen v obliki notarskega zapisa, kjer notar potrdi, da je notarski zapis pravnomočen in pečaten, kar je po zakonu posebej stroga oblika pravnega posla. A je celjsko sodišče na prvi stopnji zahtevek razglasilo za ničnega, kar je izredno strog ukrep in v nasprotju s sodno prakso, da se veljavni in izpoljnjeni pravni posli ohranijo (razen če so ogroženi javni interes ali pravice ostalih). Sodišče je med drugim zavrnilo tudi številne dokazne predloge, kot so priče, strokovni izvedenci.
Sledila je pritožba na celjsko višje sodišče za razveljavitev prvostopenjske sodbe in ugotovitev dejanskega stanja, a se je sodno kolesje tukaj iz nepojasnjenih razlogov ustavilo. Namesto odločbe v trimesečnem roku, kolikor je povprečje trajanja odločanja tega sodišča, zadeva stoji že celo leto in štiri mesece. Kot so nam pojasnili na sodišču, je bila zadeva k njim predložena šele aprila letos. Kaj je bil razlog za tolikšno zamudo, nam še niso odgovorili.
Kot smo že poročali, so si vodstvene položaje radeške papirnice po odstavitvi Rakuše prilastili ljudje okoli sedanjega predsednika SD in ministra za gospodarstvo Matjaža Hana. Direktorji so Leopold Povše, Tomaž Režun (ki je tudi župan Radeč) in Mateja Kajzba, zasebno podjetje Matjaža Hana M&M International pa je poslovalo prav z radeško papirnico, širijo pa se tudi govorice o prenosu in prodaji radeške papirnice slovenskemu podjetju, o čemer bomo pisali v nadaljevanju.
Prav tako smo že poročali, da Hanove povezave segajo do celjskega sodišča, pristojnega za sodne spore okoli radeške papirnice. Nekdanja predsednica okrožnega sodišča je bila namreč Petra Giacomelli, ki naj bi pred vstopom v sodniško službo opravljala odvetniške storitve za družbo Radeče papir (pred stečajem) in naj bi osebno poznala poslanca Hana in njegovo hobotnico. Prav njeno posredovanje naj bi bilo ključno, da je sodišče z zahtevo za oceno ustavnosti ustavilo prisilno poravnavo zgoraj omenjenih družb in je nasproti njej – kakor ostalim sodnikom v procesu vodenja pravd – podanih več kazenskih zadev, zato smo povprašali tudi MNZ in tožilstvo, v kateri fazi se nahajajo naznanitve kaznivih dejanj, odvetniška pisarna Kos in partnerji pa je o spornih rabotah sodišča pisala na več institucij, tudi na ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi ministrica Andreja Katič.
C. Š.