V južnotirolskem časopisu Dolomiten je bil objavljen članek nemškega politika Bernda Posselta, v katerem med drugim poudarja, da se je predsednik vlade Janez Janša že v preteklosti izkazal kot borec za evropske vrednote in svobodo – pa je kljub temu danes deležen ostrih kritik. “To, da je diktator, kot pravi levica, ne drži,” je poudaril ter opozoril na to, da je v Sloveniji preobrazba političnega sistema v začetku devetdesetih let potekala nekoliko drugače: “Podjetniki in založniki večinoma izvirajo iz starih struktur.”
Kot je znano, je Slovenija s 1. julijem drugič prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Toda le malokdo je bil ob tem seznanjen, da je država nekaj dni pozneje praznovala 30. obletnico konca tiste vojne, ki jo je komunistični režim v Beogradu vodil proti v letu 1990 nastali slovenski demokraciji. “Takrat sem bil v Sloveniji in sem doživel, kako je eden od nizozemskih poslancev, stoječ sredi ogromnega madeža krvi voznikov tovornjakov, ki jih je bombardiralo jugoslovansko vojno letalstvo, menil: ‘Manj kot ducat mrtvih, to sploh ni vojna,’” se v svojem zapisu spominja Bernd Posselt, nemški politik, ki je bil od leta 1994 pa vse do 2014 član Evropskega parlamenta. Nadaljeval je z mislijo, da četudi drži, da je pot izstopa Slovenije iz komunistične Jugoslavije v Evropo terjala znatno manj življenj kot na sosednjem Hrvaškem, je vseeno mogoče trditi, da bi režim Slobodana Miloševića in njegovi generali najraje izbrisali to srednjeevropsko državico med Alpami in Jadranskim morjem.
V nadaljevanju je Possel pojasnil, da je tedanji obrambni minister Janez Janša danes predsednik vlade in s tem predsedujoči Svetu EU in ob tem poudaril, da je danes deležen ostrih kritik – pa čeprav se je takrat izkazal kot borec za evropske vrednote in svobodo. O mnogih njegovih izjavah, kot so bile na primer izjave o Donaldu Trumpu, bi vsekakor lahko razpravljali, je sicer mnenja nemški politik. “Toda to, da je diktator, kot pravi levica, ne drži,” je poudaril. Mirna preobrazba Slovenije v začetku devetdesetih let – v primerjavi z Madžarsko – ima tudi drugo plat, ki jo državah, v katerih so radikalno zrušili komunistični režim, ne poznajo: podjetniki in založniki večinoma izvirajo iz starih struktur. “Med predavanjem, ki sem ga imel pred desetletji na gospodarski in obrtni zbornici v Ljubljani, so se oglasili številni slovenski novokapitalisti. Nekdanji borec za človekove pravice mi je skoraj pri vsakem od njih prišepnil, kateri položaj je imel pred tem v totalitarni državni partiji ali v jugoslovanski obveščevalni službi,” je še navedel nekaj svojih izkušenj iz prve roke in izpostavil, da Janšev angažma v takšnem okolju nikakor ni boj proti demokratični pravni državi, tako kot pogosto zatrjujejo.
Sara Bertoncelj