Predsednica države je pred časom razglasila: “V prihodnosti bomo morali začeti živeti drugače, imeti manj.” V resnici je mislila, da ste vi tisti, ki boste morali živeti drugače in imeti manj. Zanjo zapoved ni veljala. Sicer se ne bi na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku odpeljala z vladnim Falconom – za pot pa po nekaterih podatkih porabila 150 tisoč evrov.
Poleti s Falconom in drugimi državnimi zrakoplovi ne bi smeli biti problematični. Lahko pa so, kadar se jih zlorabi za osebne poti, ko ti predstavljajo izjemen strošek, ki bi ga bilo mogoče zmanjšati z uporabo komercialnih ponudnikov letov, ali pa kadar politični kandidati oznanjajo “zeleni” evangelij, zagovarjajo varčnost, potem pa ravnajo ravno nasprotno.
Nataša Pirc Musar je takšen primer. Tako je dejala pred volitvami: “Zdi se mi prav, da kot predsednica dajem zgled tudi pri službenih poteh. Pred vsako potjo bom preverila ogljični odtis.” Kasneje je bila prisiljena priznati, da je bila njena obljuba posledica naivnosti. Lahko bi rekli tudi drugače, da so bili naivni predvsem volivci, ki so nasedli njenim zavajanjem. Ne bi bilo prvič, ko je govor o kandidatih tranzicijske levice.
Predsedničina pregrešno draga pot čez Atlantik
Po tem, ko je priznala svojo “naivnost”, se je odpravila še na dražjo pot. Tokrat ne po Sloveniji, temveč kar v New York z vladnim Falconom. Nato pa še v Cleveland in Toronto, kjer je obiskala slovensko diasporo. Zgodbo je prvi objavil Bojan Požar, ki poroča, da je njena pot na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov stala približno 150 tisoč evrov. Številka se zdi izredno visoka, še posebej v primerjavi s cenami, ki jih oglašujejo komercialni ponudniki čezoceanskih letov. Ni izključeno, da je ocena stroška poleta precej realna. Kot piše na vladni spletni strani, ura letenja s Falconom stane 4028,49 evra brez DDV (vir).
Njena predvidena pot pa je naslednja – Iz Slovenije je odletela v New York, nato v Cleveland in iz Clevelanda v Torotno. Iz Toronta predvidoma sledi povratni let v Slovenijo. Umetno inteligenco smo prosili, naj oceni, koliko ur letenja je predsednica države porabila na svoji poti. Prejeli smo naslednji odgovor:
Če torej pomnožimo ceno ure leta s Falconom, ki jo navaja vladna spletna stran, s predvidenimi urami letenja, ki jih navaja umetna inteligenca, pridemo do stroška 74.878,07 evra brez DDV. Če prištejemo DDV, ki znaša 22 odstotkov, pa 91.352,44 evra. A to še zdaleč ni končni strošek.
Letalo mora na poti plačati tudi vrsto drugih stroškov, kot so pristajalne in vzletne takse, “parkirnina”, če letalo stoji na letališču več dni ali ur (torej v New Yorku, Clevelandu in Torontu) itd. Ne zdi se neverjetno, da strošek celotnega potovanja s Falconom ne bi dosegel ocenjenih 150 tisoč evrov.
Primerjava s komercialnimi ponudniki
Ne glede na končni strošek predsedničine poti s Falconom (ta bo na koncu lahko nekoliko nižji ali višji od 150 tisoč evrov), pa je ta v vsakem primeru neprimerno višji od stroška poti, če bi se se Pirc Musarjeva čez Atlantik odpravila s komercialnimi ponudniki. Pa poglejmo, koliko.
Za oceno stroškov poti smo uporabili Googlovo spletno orodje “Flights” oziroma “Leti”. Njeno pot smo načrtovali nekaj mesecev vnaprej (tokrat maja), saj se cene s približevanjem datuma leta začnejo eksponentno dvigati. Skušali smo tudi simulirati njen urnik poti v poslovnem razredu, ki bi predsednici države nudil podobno udobje kot državni Falcon.
Pot z letališča Jožeta Pučnika pa do New Yorka (letališče JFK) bi jo v poslovnem razredu stala 1.550 eur.
Pot iz New Yorka do Clevelanda bi jo v poslovnem razredu stala 174 eur.
Pot iz Clevelanda v Toronto bi jo v poslovnem razredu stala 330 eur.
In končno, po zaključku njene poti po Severni Ameriki, bi jo pot iz Toronta nazaj v Slovenijo stala 1.710 eur.
In če se kdo sprašuje – pot visokega državnega uradnika s komercialnim ponudnikom letov ni prav nič nenavadnega. Če bi predsednica države hotela dokazati svojo okoljsko zavednost, zavezanost stroškovni učinkovitosti, bi lahko izbrala drugače, kot je.
Na kabinet predsednice države in na ministrstvo za obrambo, ki upravlja z vladnim Falconom, smo naslovili novinarska vprašanja. Zanimal nas je skupni strošek poletov na turneji, število posameznikov v delegaciji Pirc Musarjeve, in ali je preverila količino izpustov toplogrednih plinov, ki jih je v ozračje izpustil Falcon.
Predsednica države ne odgovarja na ključna vprašanja
V kabinetu predsednice države so nam odgovorili, da je predlog za let z vladnim letalom predlagala Slovenska vojska. Glede na navedbe kabineta bi polet omogočil pilotom, da vzdržujejo ustrezne licence oziroma usposobljenost, ki med drugim zahtevajo tudi čezoceanske lete. Prav tako trdijo, da je bilo intenzivni program predsednice države mogoče izpeljati samo z vladnim letalom. Potovanje z rednimi linijami bi jim preprosto vzelo preveč časa, prav tako pa bi bili manj prilagodljivi v primeru sprememb programa.
Na urad predsednice države smo naslovili vprašanja o končnem strošku poti, na katera nam ni odgovorila. Prav tako ni odgovorila na vprašanja o ogljičnem odtisu poti, niti ni odgovorila na vprašanje, ali jo je pri izbiri načina poti vodil tudi kriterij stroškovne učinkovitosti. Pravi pa, da navedbe, da se strošek poti giblje pri 150 tisoč evrov, ne držijo. Za odgovor so nas napotili na Slovensko vojsko in Ministrstvo za obrambo RS. Na njihove odgovore še čakamo.
Sicer pa v kabinetu pravijo, da je vladni Falcon najdražji takrat, ko ne leti. “Prav tako pa za državni proračun ne povzroča dodatnih stroškov, saj so stroški za delovanje Falcona zagotovljeni vnaprej v vsakoletnem državnem proračunu. Let predsednice je bil oziroma bo izveden v okviru rednega naleta, in torej ne povzroča dodatnih stroškov. Ob tem pa je nujno poudariti, da vladno letalo državni proračun stane največ, če ne leti, saj je stroške za njegovo obratovanje v vsakem primeru treba plačati. Ti stroški pa se bistveno zmanjšajo, če vladno letalo leti več,” so zapisali.
Zdi se, da odgovor urada predsednice države krši naravne zakone fizike in dobrega gospodarjenja.
Ž. K.