Ko je predsednik Donald Trump napovedal svoje vsesplošne carine, je bila ena redkih neprizadetih držav Rusija. Toda posredni učinki Trumpove politike uvajanja in ponovnega zamrzovanja carin že znižujejo globalno ceno nafte, ki je osrednja gospodarska rešilna bilka Rusije, in posredno krčijo vojni proračun Kremlja. Proizvajalcem vojaške opreme že grozi bankrot.
Surova nafta Urals, glavna ruska izvozna mešanica, je ta teden padla na najnižjo raven od leta 2023, pri približno 52 ameriških dolarjev za sod – kar je približno 30 odstotkov pod referenčno vrednostjo 70 dolarjev, uporabljeno v ruskem proračunskem načrtovanju za leto 2025. Zdrs je sledil močnemu padcu mednarodnih naftnih trgov, potem ko so začele veljati Trumpove carine za Kitajsko in po presenetljivi odločitvi OPEC+ o povečanju proizvodnje.
Nafta ključna za ruski vojni stroj
Izvoz nafte predstavlja približno 30 odstotkov proračunskih prihodkov države in je bil ključen pri podpiranju ruskega vojnega stroja tri leta po obsežni invaziji na Ukrajino. Znižanje cen se približuje scenariju tveganja, ki ga je za leto 2025 začrtala ruska centralna banka – da bi se država lahko soočila z daljšim obdobjem nizkih cen nafte, kar bi povzročilo resne proračunske omejitve.
“Glavni kanal vpliva [na nas] je morda prek znižanih cen nafte. Kajti če se takšne tarifne vojne – in vidimo stopnjevanje tarifnih vojn – nadaljujejo, to običajno vodi do zmanjšanja svetovne trgovine, svetovnega gospodarstva in morda povpraševanja po naši energiji. Tu torej obstajajo tveganja,” je vodja centralne banke Elvira Nabiullina v torek povedala ruskim zakonodajalcem.
Tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je na krajšem sestanku ta teden opisal situacijo kot “izjemno turbulentno, napeto in čustveno preobremenjeno” in dodal, da si finančni uradniki v Moskvi prizadevajo “minimizirati posledice mednarodne gospodarske krize za naše gospodarstvo”.
Razlaga Trumpove administracije za izključitev Rusije s tarifnega seznama je bila uradno zaradi potrebe po nemotenem poteku ukrajinskih pogajanj, pozneje so navajali tudi minimalno raven trgovine med Združenimi državami in Rusijo.
Ruski uradniki se tolažijo
Znotraj Rusije so se uradniki in mediji na Trumpove carine odzvali mešano, strokovnjaki pa so se gibali med tem, da so ga hvalili, ker je motil svetovno gospodarstvo in prizadel Zahodno Evropo, kar je Moskvi v prid, na drugi strani pa so dajali streznitvene ocene, da bi lahko Rusija utrpela stransko škodo.
“Trump lahko naredi rusko gospodarstvo bolj zdravo,” je dejal Boris Titov, Putinov mednarodni poslovni odposlanec. “Po eni strani bodo cene nafte padle – to je negativno za proračunske prihodke, za tečaj rublja, vendar bo to spodbudilo zmanjšanje odvisnosti Rusije od prodaje surovin.”
“Odsotnost dajatev je priložnost za povečanje izvoza in razvoj novih industrij za naš in ameriški trg,” je dodal. “Tisti, ki se soočajo s previsokimi carinami, bodo prišli k nam in vlagali v proizvodnjo v Rusiji, na primer Kitajci s svojimi avtomobili. In to bo vodilo do dolgo pričakovane diverzifikacije in gospodarske rasti.”
Kitajska recesija nevarnost za Rusijo
Trump je v sredo zvišal carine na Kitajsko na 125 odstotkov, čeprav je začasno ustavil številne nove carine na blago iz drugih držav. Rusijo bi lahko močno prizadela tudi recesija na Kitajskem. Rusko gospodarstvo, izolirano od Zahoda, postaja vse bolj vezano na Kitajsko, ki je zdaj njen glavni kupec surovin, zlasti nafte, plina, kovin in kmetijskih proizvodov.
“Rusija nima zelo raznolikega portfelja strank,” je dejal Janis Kluge, nemški ekonomist, specializiran za Rusijo, in dodal, da je zaradi tega še posebej občutljiv na spremembe v kitajskem povpraševanju. “Zdaj je čas, ko bi dejansko lahko dobili nekaj vzvoda iz naslova sankcij,” je dejal in izpostavil, da običajna obramba – visoke cene nafte, stabilni partnerji, kot je Kitajska, in tržni strahovi – niso več tako zanesljivi.
Trumpove carine so bile uvedene v času, ko so ruski prihodki od nafte in plina že padali – marca za 17 odstotkov medletno – in je gospodarstvo kazalo znake stresa. Nedavni uvodnik v Nezavisimaya Gazeta je dejal, da je Rusija zdaj “nekje med zatonom in recesijo”.
Ukrajina pozdravlja nižje ruske dohodke
Ukrajina, ki je dobila 10-odstotno carinsko stopnjo in je dolgo kritizirala države, ki še naprej kupujejo rusko nafto in zemeljski plin, je izrazila upanje, da bo padec cen končno zmanjšal vojni proračun Moskve.
“Nižje kot bodo cene nafte, manj denarja bodo imeli Rusi za financiranje svoje vojne,” je na družbenih omrežjih zapisal Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Ranljivost Rusije na cene nafte daje Trumpu prednost pri izvajanju pritiska na Moskvo v pogajanjih, če bi bil nagnjen k temu, je dejal Kluge. Odhajajoča Bidnova administracija je v začetku leta uvedla stroge omejitve, namenjene državni floti naftnih tankerjev v senci, toda na splošno so ZDA imele previden odnos glede nadaljnjega omejevanja ruskih energetskih tokov.
“Relativno visoke cene nafte so bile kot življenjsko zavarovanje za Rusijo v zadnjih treh letih, ker je pomenilo, da so zahodne sankcije vedno imele omejitev in da se nikoli niso mogle zares dotakniti največjega dela prihodkov od ruskega izvoza, ker je preprosto tveganje vznemirjenja na svetovnih trgih preveliko,” je dejala Kluge. “Zdaj je okno priložnosti, čeprav je prišlo iz napačnih razlogov.”
Proizvajalcem vojaške opreme zaradi obrestnih mer grozi bankrot
Alexandra Prokopenko, nekdanja svetovalka ruske centralne banke in zdaj sodelavka Carnegie Russia Eurasia Center, je trdila, da bodo izdatki za vojno zadnje področje, ki se bo soočilo z rezi. Vendar je dodala, da bo Rusija, če se cene nafte ne stabilizirajo, prisiljena “revidirati precejšnje število odhodkov in se premakniti k strožji proračunski konsolidaciji.”
Zmanjšanje prihodkov od izvoza nafte bi lahko tudi omejilo zmožnost centralne banke za znižanje obrestnih mer, ki ostajajo na ogromnih 21 odstotkih. Konec lanskega leta so v javnost izbruhnile napetosti glede gospodarskih obetov države, pri čemer so deli običajno popustljive ruske elite kritizirali naraščajoče stroške sankcij za gospodarstvo, naraščajočo inflacijo in drago zadolževanje, ki je dušilo njihova podjetja. Zavezniki blizu Putina so odkrito kritizirali politiko visokih obrestnih mer centralne banke in pozvali predsednika, naj pritisne na regulatorja in prepreči novo zvišanje obrestnih mer.
Sergej Čemezov, ki vodi ruski državni orožarski konglomerat Rostec, je lani posvaril, da bo, če bodo obrestne mere ostale na trenutni ravni, “praktično večina naših podjetij bankrotirala”, in dejal, da bi lahko bila Rusija prisiljena omejiti izvoz orožja.
M. I.