New York Times je lani na svojih spletnih straneh začel Projekt 1619. Idejna pobudnica, novinarka Nikole Hannah-Jones, je v uvodnem eseju (zanj je dobila celo Pulitzerjevo nagrado za komentar) razpredala, da sta rasizem in prevlada belcev vgrajena v sistem in spomin ZDA, zato je treba državo razstaviti, v središče nacionalne zavesti postaviti suženjstvo, na katerem je zrasla najmočnejša država na svetu. Po njeno je treba revidirati tudi zgodovino, in sicer tako, da dan ustanovitve ZDA ne bo več 4. julij 1776 (ko je bila sprejeta Deklaracija o neodvisnosti), ampak avgust, ko je leta 1619 na ameriško obalo priplula prva ladja s sužnji. Od tod tudi ime projekta.
Seveda so prek luže skočili pokonci številni zgodovinarji, češ da si takega ponarejanja zgodovine “ugledni” NY Times pač ne more privoščiti. Uredniki so s spleta sporno razlaganje zgodovine umaknili, novinarka danes trdi, da tega ni nikoli predlagala. To je seveda laž, ki jo je razkril novinar Becket Adams (Washington Examiner) in se spustil v polemiko. Hannah-Jonesova je postala tako nervozna, da je Adamsa obtožila ljubosumja na njene “dobre ideje”.
Levičarske “dobre ideje” so se vedno in povsod slabo končale, samo v 20. stoletju je zaradi “dobrih idej” umrlo 100 milijonov nedolžnih. Saj veste, kako gre: pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. Slovenski dediči komunističnih morilcev še zdaleč niso imuni, naredijo celo korak več; v spreminjanju zgodovine so izpiljeni mojstri. Kot da bi večina Slovenk in Slovencev imela spomin zlate ribice, skušajo javnosti dopovedati, da nismo postali država šele leta 1991, ampak že leta 1945 (nekakšen Projekt 1945).
Samo tako in nič drugače si ni mogoče razlagati napisa, s katerim je nacionalna televizija opremila oddajo, ki je govorila usodnih trenutkih pred 30 leti, ko je bila v Poljčah sprejeta odločitev za plebiscit in ki je nastala v produkciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Napisali so, da oddaja ne izraža mnenja Televizije Slovenija. Ali to pomeni, da se distancirajo od osamosvojitve? Ne bi bilo presenečenje, če so na Kolodvorski ulici v Ljubljani že zdaj hudičevo previdni, ko govorijo o slovenstvu, slovenskem narodu in njegovi tradiciji. Vsekakor poseg televizijcev ni samo predrznost, ampak škandal par excellence, zaradi katerega bi morali uredniki postaviti svoje glave (funkcije) na tnalo. Ampak, verjemite, za to sramotno početje bodo celo nagrajeni.
Izobraževalni sistem, ki otroke prepričuje o zveličavnosti multikulturalizma je uničujoč
A ne gre samo za to. Bolj uničujoč je izobraževalni sistem, ki otroke prepričuje o zveličavnosti multikulturalizma. Zadnji modni trend na Zahodu je poučevanje, da je zgodovina njihovih držav grozljiva in da temelji na rasizmu, krščanstvu, seksizmu, homofobiji in ksenofobiji. Cilj je, da se skozi izobraževalni sistem in druge podsisteme spodkoplje domoljubje in ustvari družba nekakšnega umetniškega performansa, kjer mej ne bo in bodo vsi enaki.
Za osebnostno neizdelane mlade je ideja privlačna, vladavina ulice jih hitro premami, na začetku je vsak poljub hudiča sladek; rezultat so divjanja, huliganstvo in namerno povzročanje neredov, kar smo lahko v prestolnici opazovali ne le minuli četrtek, ampak od nastopa desnosredinske vlade opazujemo že več mesecev. Spodbujeni z večmesečnim hujskanjem medijskega mainstreama in leve opozicije “protestniki” opranih možganov ne zmorejo več logičnega sklepanja, kar je le uvod v nekaj zlohotnejšega. Tako se je začelo po Evropi, kjer danes po ulicah ne divjajo samo militantne levičarske skupine, ampak se sprehajajo migranti in morijo avtohtono prebivalstvo − izključno zato, ker so ljudje, kakršna je Tanja Fajon, ob nasilju dobili na naslovnicah in udarnih terminih prostor za izjave, da je pravi odziv na nasilje in islamski terorizem “solidarnost in prižiganje svečk”.
Tovrstna liberalna in empatična ideologija ni nič drugega kot samomorilska tabletka. Tak mazohistični odziv multikulturnih Sorosovih alkimistov ne kaže samo na psihološko motenost in patološko trpljenje za različico stockholmskega sindroma, ampak na zahrbtno in načrtno spodkopavanje zahodne kulture, ki je temeljila in zrasla na tradicionalnih vrednotah.
Jože Biščak