Nekateri osrednji mediji so jo poimenovali “Slovenska Greta Thunberg”, slovenska levica pa bi ji najraje postavila spomenik. Sara Štiglic, ki se je svoje vloge “žrtve” več kot očitno naučila v krogu nevladnih – vladnih – organizacij in oseb, kot je Nika Kovač, pa dejansko ni nič drugega kot predstavnica nove generacije levičarskih aktivistov, ki nadaljujejo z izpolnjevanjem za družbo uničujoče marksistične agende in se učijo napajanja davkoplačevalskega denarja na javnih razpisih za nevladne organizacije.
V zadnjih dneh je prišla do svojih pet minut slave. Tja jo je povzdignilo soočenje z realnostjo, ko je morala za svoje vandalsko vedenje prevzeti odgovornost in se posloviti od Mladinskega posvetovalnega odbora pri predsednici RS, saj je s svojim ravnanjem ravnala v nasprotju s tem, kar naj bi zagovarjala “strpnost in solidarnost”. To pa ni edina kontradiktornost v življenju mlade aktivistke Sare Štiglic, ki je več kot očitno le ena od “orodij” levice z nadaljevanjem tega, kar so začeli – uničevanjem in razdvajanjem naroda.
Sara Štiglic, ki se na družbenih omrežjih predstavlja kot učiteljica v Pionirskem domu, novinarka za Dnevnik, je prav tako študentka novinarstva na Fakulteti za družbene vede. Niti eno od teh dejstev ne preseneča, glede na to, da je bila v Pionirskem domu pred časom zaposlena tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je zaposlitev vodje trženja in PR dobila vse prej kot zaradi svojih kvalifikacij. Enako ne preseneča to, da jo je pod svoje okrilje vzel Dnevnik, saj se glede na videno sklada z njihovo ideologijo, še bolj pa postane slednje jasno, ko ugotovimo, da je Štigličeva ena od članic nove generacije “objektivnih” novinarjev iz FDV-ja, kjer sta se oblikovala tudi Marko Milosavljević in Igor E. Bergant.
Agenda levice je od nekdaj ciljati na mlajše, to je tudi namen vsiljevanja uničujočih ideologij že v osnovne in srednje šole. Sara Štiglic je odličen rezultat načrtne indoktrinacije, sploh, ko jo je v svoje mentorstvo dobil Inštitut 8. marec in to ob pravem času. Štigličeva je na družbenih omrežjih zapisala, da je “borba za pitno vodo” v okviru kampanje “fajtanja” z Niko Kovač dosežek, na katerega je najbolj ponosna. Pa vendar se ta ista Sara Štiglic ni oglašala in se še danes ne oglaša v zvezi z izgradnjo kanalizacije skozi zajetje pitne vode pod navodili ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kar pomeni, da je pitna voda za Štigličevo pomembna izključno takrat, ko dobi navodila za to.
Ni pa to edina zadeva, o kateri se je podučila od levičarskih aktivistov in nevladnikov. Podpiranje in sodelovanje pri podpiranju podnebnih lobijev je kraj, kjer se obrača denar. Zagovorniki zemlje in podnebja so namreč že davno prešli mejo ljudem koristnega, česar se zaveda vedno več ljudi. Le ena od teh organizacij je Greenpeace, za katerega je celo soustanovitelj Patrick Moore dejal, da je že zdavnaj izgubila “humanitarno noto” in da deluje izključno samo zaradi dobička, v ozadju pa je enormna mreža ljudi, ki delujejo za to “zlobno” organizacijo, je poročal Daily Mail. Ampak, kjer je denar, tam so nevladniki, saj nekdo mora plačati luksuz, ki si ga privoščijo, ko ne igrajo “zaščitnikov ljudi in delovnega naroda”.
Vključno s Saro Štiglic, ki tako goreče zagovarja “delavske pravice”, hkrati pa se v svojih letih ni soočila z nobeno zahtevno delovno izkušnjo. Nasprotno, njene objave na družabnih omrežjih kažejo, da ji v življenju absolutno nič ne manjka, pravzaprav ima veliko več kot marsikdo. Poleg tega, da je njena mama Alenka France Štiglic specialistka za klinično kemijo in biokemijo na UKC Ljubljana, že samo po sebi umevno sledi, da Štigličeva prihaja iz dobro situirane družine. Enako kot Nika Kovač, ki stalno “fajta” za šibkejše, medtem ko sedi v svojem prestižnem stanovanju v centru Ljubljane ali pa potuje po svetu.
Niso pa to edini kontradiktorni “lapsusi” v njenem delovanju. Predstavlja se kot feministka in velika zagovornica žensk, hkrati pa ženskam in materam s teptanjem zastavic na Kongresnem trgu odvzema pravico do empatije in obžalovanja za svojimi nerojenimi otroci. S teptanjem zastavic si je namreč vzela pravico, da materam z vandalizmom in uničevanjem odvzame pravico do žalovanja, iz česar lahko zaključimo, da je njen “boj” za ženske v skladu z njenimi stališči le takrat, ko to sovpada z agendo levice. Da ne govorimo, da javno podpira tudi LGBTQ skupnost in ideologijo, ki jo skupnost zagovarja – da je ženska vsak moški, ki obleče krilo ali se naliči.
S tem dobesedno negira pomen in obstoj žensk. Seveda pa ji na to ploskajo vsi enako misleči kvaziliberalci, kot je oseba, ki se na Instagramu predstavlja kot anemarij_ ali anemagenta. Kako sovražno nastrojeni so proti materam, dokazuje njeno sporočilo Štigličevi, ki je prikazano na spodnji fotografiji.
Ne bo presenetilo dejstvo, da ta oseba na družbenem omrežju prijateljuje z eno od oseb, ki je bila vpletena v afero Smodej. Maiken Kores namreč, nekdanje dekle domnevnega spolnega predatorja Dušana Smodeja, ki je z dekleti ravnal vse prej kot “spoštljivo”. Kljub vsem pričanjem in burnemu odzivu javnosti pa so naši pristojni organi v času aktualne vlade pometli pod preprogo. Zadeva namreč še danes ni dobila epiloga, čeprav je bilo jasno, da so stvari, ki so se tam dogajale, za zdravo družbo nedopustne. Nedopustne, pa vendar s podporo marsikaterega imena iz današnjega političnega vrha, za katerega vemo, da govori eno, dela pa drugo. Pa najsi bo to zagovarjanje pravic delavcev, medtem ko si oni privoščijo luksuzne počitnice, ali pa zagovarjanje svobode govora, medtem ko verbalno ali fizično želijo preprečiti besedo vsakemu, ki bi razmišljal drugače. Izključno temu je namreč tudi namenjen domnevno neprijavljen protishod Pohodu za življenje, ki ga je organizirala Štigličeva.
Da je vse samo velika predstava za javnost in da je Štigličeva očitno že od nekdaj rada v centru pozornosti, tako ali drugače, pa dokazuje tudi spodnja objava, ki jo je objavil eden od uporabnikov Instagrama, ki je zapisal: “Aktivistka?? Haha to, da si absolutno proti vsemu še ne pomeni, da si aktivistka. En dan protestirat proti striženju nohotv kozam v Tibet, drug dan proti preselitvi petelina Ngunota iz ene vasi v Namibiji, drug dan apriori proti ŠOU, itd”. Očitno je Štigličeva znana po tem, da je željna pozornosti, njen kvaziaktivizem pa iritira tudi ostale.
Štigličeva ni žrtveno jagnje, kot to želijo prikazati osrednji mediji in njeni levi podporniki. Štigličeva je rezultat levičarske ideologije in agende slovenske levice, ki pod masko “novih in nedolžnih” obrazov želi izbrisati vsako sled o slovenskem narodu, družini in svobodi govora.
Tanja Brkić