“Menim, da je že celotni pristop vladne garniture “napačno usmerjen”, saj ne spodbuja tistih, ki ustvarjajo in delajo, ampak jih dodatno obremenjuje, kar rezultira k padcu konkurenčnosti in posledično tudi padcu gospodarske aktivnosti v zadnjem obdobju,” meni nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak.
Gospodarski kazalci so za našo državo slabi. K temu seveda največ pripomore politika aktualne vlade, ki na veliko obdavčuje. Posledice lahko že občutimo v svojih denarnicah. Zadnja poročila o gospodarski rasti niso vzpodbudna, saj ta pada. O razmerah v gospodarstvu smo spregovorili z nekdanjim gospodarskim ministrom (2004 – 2008) Andrejem Vizjakom.
“Zame to ni nobeno presenečenje. Če bi vlada pravočasno prepoznala potrebe po ukrepanju za oživitev gospodarstva in to tudi storila, ta padec nebi bil takšen. Res je, da smo soočeni tudi z mednarodnimi dejavniki, zlasti padec izvoza je pomembno znižal gospodarsko rast v zadnjem četrtletju, vendar pa bi lahko z razbremenitvami gospodarstva, zlasti govorim o administrativnih in davčnih, pomembno kompenzirali ta mednarodni vpliv,” ocenjuje Vizjak in dodaja, da gospodarske politike niso dovolj učinkovite za gospodarsko aktivnost v Sloveniji.
Grozijo nove davčne obremenitve
Posledično pa podjetja bremenijo tudi nove grožnje davkov oziroma prispevkov. Vizjak je ob tem spomnil na dolgotrajno oskrbo in druge dodatne nove obremenitve, ki dušijo gospodarstvo. Bivši minister je v luči aktualnih podatkov prepričan, da ni “noben čudež”, da nam kazalci ne kažejo najbolje. Prepričan je, da bi bilo po sistemskih ukrepih potrebno poseči bistveno bolj dejavno. “To bi gotovo vplivalo na konkurenčnost, seveda pa so potrebne tudi druge razbremenitve.” Spomnil je na birokratske zaostritve na trgu dela, kamor denimo spada evidentiranje odmorov.
Vsi podjetniki so žrtev evidentiranja delovnega časa
“To nedvomno pozitivno ne vpliva na gospodarsko aktivnost in ni spodbudno.” In to so po njegovem signali, ki jih gospodarstvo prepoznava, posledično pa sooča s temi problemi. Vizjak meni, da je že celotni pristop vladne garniture “napačno usmerjen”, saj ne spodbuja tistih, ki ustvarjajo in delajo, ampak jih dodatno obremenjuje, kar rezultira k padcu konkurenčnosti in posledično tudi padcu gospodarske aktivnosti v zadnjem obdobju. Glede evidentiranja delovnega časa pa meni, da so žrtev vsi podjetniki in to na račun nekaterih, ki kršijo norme. “To ne sme biti birokratska obveza celotnega gospodarstva.”
Rešitev je poostritev inšpekcijskih nadzorov
“To je napačno – zaradi nekaterih kršiteljev, se ukrepi naložijo vsem.” Zmanjšanje kršitev, bi bilo po njegovem mogoče doseči s poostrenim nadzorom, pa tudi anonimizacijo prijaviteljev. Številni, ki so na tem področju deležni kršitev, imajo zatem probleme, če se izve, da so delodajalca prijavili, posledično pa je inšpektor izrekel sankcije. Vizjak meni, da bi bilo mogoče zoper kršitelje ukrepati selektivno. In napačno je, da se birokratsko obremeni celotno gospodarstvo. “Tudi če obstaja nekaj goljufov, to še ne pomeni, da je potrebno “stisniti” celotno gospodarstvo, ampak ciljno usmeriti dejavnosti v kršitelje.”
Dodatno davčno obremenjevanje normiranih sp-jev, je po njegovem napačen signal. Bolje bi bilo, da bi večji del gospodarstva plačeval manj davkov, posledično pa bi se v blagajni nedvomno nabralo več denarja. “Stiskanje” po njegovem pomeni to, da nekateri prenehajo plačevati, nekateri pa utajijo še več davkov … Sproščanje in nižja univerzalna obdavčitev pa pomeni, da se tudi gospodarska dejavnost krepi, kar so v vladnem mandatu 2004 – 2008 tudi praktično dokazali. Davčna razbremenitev je v blagajno prinesla več denarja.
Domen Mezeg