Matej Lahovnik se je v svoji zadnji kolumni za Slovenske novice lotil nove mini davčne reforme, ki jo vlada predstavlja kot pomoč gospodarstvu. Trdi, da se jo je vlada lotila na napačni strani, saj bi se morali najprej vprašati, kako obvladati visoko javno porabo, in šele nato, kako jo bomo financirali, ne pa obratno, da država zaostruje podjetnikom pogoje poslovanja, nič pa ne naredi na previsoki državni porabi.
Pri tem Lahovnik izpostavi neprijetno resnico: leta 2019, ki je bilo zadnje leto pred korono, so bili izdatki proračuna pod 10 milijard evrov, med korono so izdatki narasli na okrog 14 milijard evrov [a takrat so trošile vse države, saj drugega načina ni bilo; na ta način smo si zagotovili mehek pristanek v krizi in hitro okrevanje gospodarstva po koncu pandemije]. A pandemije ni več, državna poraba pa je še višja kot med pandemijo, in sicer prek 15 milijard, medtem ko naj bi bila naslednje leto že 17 milijard evrov.
Zakaj je temu tako? Lahovnik izpostavlja, da imamo v vladi ministrico za digitalizacijo, ki je kupila 13.000 računalnikov za 6,5 milijona, da ležijo v skladišču in za to ne odgovarja, samo za integracijo Romov se namenja 20 milijonov evrov letno, rezultati na Dolenjskem pa so katastrofalni. Minister za delo je odšel na paraolimpijske igre v Pariz in iz luksuznega hotela v Parizu sporočal županom dolenjskih občin, da ne znajo reševati problema, njegovo ministrstvo pa bi problem reševalo z zaposlitvijo dodatnih 130 uradnikov na centrih za socialno delo. Pri tem se Lahovnik sprašuje, ali so res problem podjetniki, ki plačujejo premalo davkov, ali je to država, ki neracionalno troši denar davkoplačevalcev.
“Pandemije že dolgo ni več, državna poraba pa je še višja kot takrat, preko 15 milijard, naslednje leto pa bo že 17 milijard €, zato niso problem podjetniki normiranci, ki kakor plačujejo premalo davkov ampak so problem ministri, ki ne obvladujejo izdatkov,” zapiše na socialnem omrežu X.
Napad na normirance
Izpostavlja tudi v medijih malokrat omenjen napad vlade na samostojno podjetništvo oz. t. i. normirance, ki jim vlada očita, da plačujejo premalo davkov. Lahovnik se sprašuje, kakšno legitimnost ima država očitati podjetnikom, da plačujejo premalo davkov, dokler sama kupuje računalnike in sodne palače, ki jih nihče ne potrebuje.
Lahovnik izpostavlja simptome bolezni
Lahovnik v svoji kolumni v resnici izpostavlja simptome bolezni: bolezen je dejstvo, da levim vladam davkoplačevalski denar pomeni osebni fevd v času trajanja mandata. Ni jim mar racionalna poraba, niti jim ni mar dobrobit davkoplačevalcev. 17 milijard bomo porabili naslednje leto, pa bodo ljudje še vedno umirali v čakalnih vrstah, storitve v javni upravi bodo še vedno katastrofalne, sodili vam bodo še vedno desetletje in več, ceste bodo še vedno luknjaste …
Vse to so simptomi. Bolezen pa so novi obrazi. Zakaj namreč novopečenim politikom ni mar? Ker so zgodbe za eno do tri (največ štiri) leta. Nato je njihove politične kariere konec in se vrnejo v varni pristan akademije ali pa državnega gospodarstva. Slovenija bo prekinila s spiralo stagnacije komaj, ko bodo politiki postali poklicni in bodo v tej obrti videli svojo prihodnost. Dokler bomo na položajih vsakič znova sprejemali politične “padalce”, bo tako, kot je danes. Nič se ne bo spremenilo, ne glede na to, ali je na oblasti Janković, Bratuškova, Cerar, Šarec, Golob ali pa Magnifico. Potrebujemo politike, ki bodo varuhi našega javnega denarja.
I. K.