Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je svoj pohod na oblast začela z lažmi, manipulacijami in zavajanjem javnosti in tako tudi vlada že dobra tri leta. Spomnimo na samooklicani in razbijaški KUL, znotraj katerega so predsednika in predsednici takratnih strank skoraj dnevno vpili, kako slabo dela Janševa vlada. Kadrovske karte so se politično nekoliko pomešale, vendar bistvo ostaja.
Eden od zadnjih primerov je povezan z zavajanjem in manipulacijami v zvezi s petimi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Pa začnimo na začetku.
Golob – visoka plača, ukradena identiteta, Romunija
Robert Golob je bil do konca leta 2021 predsednik uprave državne družbe GEN-I. Mandata mu nadzorniki niso podaljšali, Golob je to označil kot politično odločitev. Kriv naj bi bil takratni predsednik vlade Janez Janša. Potem se je Golob odločil za vstop v politiko oziroma so ga kot t. i. nov obraz določili strici iz ozadja, kar je danes jasneje kot kadar koli prej.
Tik pred volitvami, tj. aprila 2022, je Golob javno lagal o svoji izredno visoki plači v podjetju Gen-I, hkrati pa zavajal tudi o bančnem računu v Romuniji, odprtem na svoje ime. Avstrijsko banko Raiffeisen Bank, ki deluje v Romuniji, je javno obtožil, da je sodelovala pri odprtju računa, ki je bil povezan s krajo njegove identitete. Bančne dokumentacije, povezane z odprtjem tega računa, ni pokazal, novinarjem Dela je kazal le bančni izpisek s tega računa, ki naj bi dokazoval, da na njem ni bilo denarja. Spirala laži se je zavrtela, kraje identitete ni prijavil policiji, napovedal je, da bodo to menda storili njegovi odvetniki, ko bodo pridobili bančno dokumentacijo. Bile so volitve, o prijavi kraje identitete ni bilo mogoče slišati ničesar več, pa tudi ne o bančnem računu ali kakršnih koli postopkih njegovih odvetnikov zoper banko Raiffeisen Bank. Na to je treba spomniti, da bi lažje razumeli tudi vsa druga Golobova nadaljnja ravnanja. Po volitvah leta 2022 je namreč postal predsednik vlade in v tej vlogi nadaljuje z laganjem, manipulacijami in zavajanjem.
Kulovci vpili, danes nabirajo letalske milje, drugi anekse
V navezavi na KUL, to je nekakšna predvolilna koalicija levih strank, natančneje SD pod takratnim vodstvom Tanje Fajon, LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca, Levice pod vodstvom Luke Mesca in SAB pod vodstvom Alenke Bratušek, pa je stvar sledeča. Fajonova si je kot takratna evropska poslanka v Bruslju izrazito prizadevala, da Evropska komisija Sloveniji v novi finančni perspektivi ne bi dodelila več milijard evrov nepovratnega evropskega denarja. Doma je tedaj razlagala, da takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše zanemarja t. i. države jedrne Evrope. “Jedrna Evropa” je bil njen slogan, vendar le do trenutka, ko je sama postala ministrica za zunanje zadeve, kar se je zgodilo v času vlade Roberta Goloba. Uresničile so se ji sanje, namesto na “jedrno Evropo” pa se je osredotočila na nekdanje neuvrščene države v Afriki in druge eksotične države, kjer pridno nabira letalske milje, zapravlja davkoplačevalski denar, od tega pa Slovenija nima ničesar oziroma skoraj ničesar. Poleg eksotike ji je pri srcu še Rusija in tu se konča. Vmes so jo zamenjali z vrha SD, da svoje sanje laže uresničuje, predvsem pa, da zabrišejo sledi med njenim takratnim vpitjem in zdajšnjim (ne)delom.
Stranki LMŠ in SAB sta aprila 2022 na volitvah pogoreli, predsednika Marjan Šarec in Alenka Bratušek sta ju za ministrski mesti “prodala” stranki Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. No, Šarec je bil na listi izvoljen tudi za evropskega poslanca. Bratuškovi, danes znani kot “kraljici aneksov”, pa so, kot naročeno, dodelili infrastrukturni resor. S predsedniškega mesta se je moral posloviti tudi Luka Mesec, nadomestila ga je ortodoksna skrajna levičarka Asta Vrečko. Mesec je sedaj dokaj neviden in neučinkovit minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Levica je za nagrado pri rušenju prejšnje vlade dobila še en resor, to je ministrstvo za solidarno prihodnost, katerega vodenje so dodelili ustanovitelju Inštituta 8. marec Simonu Maljevcu, danes prav tako enemu od neučinkovitih ministrov Golobove vlade.
Koalicija oblast dojema kot pravico, ne pa kot odgovornost
To so stvari, na katere je vredno spomniti, še zlasti zato, ker vladna koalicija oblast dojema kot samoumevno pravico in ne kot odgovornost. Predsednik vlade pogosto deluje, kot da so lažne izjave, izmikanje in manipulacije z javnostjo njegova legitimna politična taktika. Predsedniku nato sledijo drugi, kar je mogoče pričakovati.
Vsem je skupno zavračanje odgovornosti ob očitnih napakah vlade, kot so na primer zamude pri zakonodaji in neuresničeni reformni cilji. Priča smo tudi zavajajoči retoriki v zvezi z gospodarstvom, zdravstvom ali mediji. Pri tem lahko izpostavimo prikazovanje slabih rezultatov kazalnikov kot “normalnih”.
Metode sprenevedanja zdajšnje vladne koalicije so številne in včasih tudi na meji verjetnosti. Njeni predstavniki nam posredujejo delne informacije ali izjave, ne da bi pri tem navedli dejstva. Zamenjujejo teme, namesto odgovora na očitke smo priča napadom. Politično krizo ali zunanje dogodke uporabljajo za preusmerjanje pozornosti. Preidimo k dejstvom in konkretnim primerom izjav predsednika vlade Roberta Goloba in nekaterih njegovih ministrov, ki so bile dokazano prepoznane kot lažne in zavajajoče.
Primeri laži, manipulacij in zavajanja
Trditev, da so “odpravili” prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je le ena od laži. Golob, Vrečkova in Mesec, če naštejemo le te, so namreč večkrat izjavili, da je njihova vlada odpravila prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Dejstvo je, da je vlada sistem samo spremenila v obvezno prispevno zavarovanje, pri čemer stroške še vedno krijejo zavarovanci. To ni bila odprava, temveč le preimenovanje in obveznost. Pri tem so se vladajoči posluževali zavajajoče retorike – neodvisno od imena naj bi namreč posamezniki plačevali enako vsoto, zdaj pa je znesek še višji in obvezen.
Inflacija – Slovenija naj bi imela nižjo inflacijo kot sosednje države
Med zagovorom pred poslanci je Golob trdil, da je inflacija v Sloveniji nižja kot v Avstriji in Italiji ter da se je Slovenija “trendno obrnila hitreje”. Opozicija in neodvisni podatki so pokazali nasprotno – Slovenija je imela višjo inflacijo, torej prav nasprotno od tega, kar je trdil Golob.
Pomoč po poplavah in gradnja stanovanj
Po avgustovskih poplavah leta 2023 je Golob napovedal strošek sanacije v višini približno 500 milijonov evrov, pozneje pa je govoril o 4,7 milijarde evrov ali celo 9,7 milijarde evrov. Obljubljal je 100 hiš mesečno v tridesetih dneh. V praksi tega ni bilo. Zgrajena je bila ena hiša, pa še to so zgradili zasebniki, Golob pa se je šel tja samo fotografirat. In “napihovat”. Gre namreč za očitno napihovanje pričakovanj in zavajanje o dejanski izvedbi.
Delniška omemba podjetja Gen‑I in zgodba “iz nič”
V Evropskem parlamentu je Golob trdil, da je podjetje Gen‑I “ustvaril iz nič”, toda Gen‑I je v resnici nastal že prej – Golobova izjava je bila nepopolna in prirejena, kar so pozneje kritiki označili kot lažno vzbujanje vtisa izjemne zasluge.
Zavarovanje zasebnega varovanja in “halucinacije” v vohunski aferi
V primeru zamika aretacij ruskih vohunov je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar navedla, da je Golob preložil aretacijo zaradi referendumske kampanje. Golob je to zanikal, menda naj bi šlo za halucinacije, v parlamentu, kjer bi lahko dokazal drugače, pa se ni pojavil kljub prejšnjemu vehementnemu zagotavljanju “nevpletenosti”.
Prav tako je izjavil, da je bil sam tisti, ki je junija 2022 zase uvedel t. i. drugo zasebno varovanje. Policijski dokumenti dokazujejo, da je policijsko vodstvo odločitev sprejelo že konec maja. Nasploh se je pri tem osebnem varovanju Golob “zaplezal”.
Davki in dolgotrajna oskrba
Ena od zadnjih velikih manipulacij celotne vlade, ne samo Goloba, je davek za dolgotrajno oskrbo. Tega moramo zaposleni, upokojenci, kmetje, samostojni podjetniki in študentje plačevati že od 1. julija 2025, in sicer v zneskih, ki vključujejo od enega do dveh odstotkov bruto plače ali neto pokojnine. Učinka plačevanja tega davka državljani še dolgo ne bomo videli. Denar, letno naj bi ga bilo tudi do 800 milijonov evrov, bo vlada porabila za pokrivanje enormne porabe Golobove vlade. Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, namreč še vedno ni pripravilo vseh ustreznih podlag, da bi vlada lahko zakon uveljavila. Zakon je v osnovi sprejela že prejšnja Janševa vlada. Golobovi so se nato sprenevedali, da ni dober, zato so pripravili svojega, ki naj bi bil boljši. Tri leta je mimo, zakon, ki bi moral že veljati oz. kazati učinke, pa je še vedno mrtva črka na papirju.
Zaveza o petih odstotkih BDP za obrambo
Ena od zadnjih velikih manipulacij vseh v vladajoči koaliciji je zaveza Roberta Goloba, ki jo je dal vrhu Nata v Haagu, kjer je podpisal, da bo Slovenija stremela k petim odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Golob je to v Haagu podpisal brez pripomb, nato pa je v Sloveniji zatrjeval, da je šlo za politično deklaracijo in ne za pravno zavezujoč dokument. Hkrati zatrjuje, da je Republika Slovenija vezana samo na obrambno resolucijo, potrjeno v državnem zboru, ki predvideva dvig na tri odstotke BDP do leta 2030. Zanj ta resolucija ostaja edina, ki je formalno zavezujoča. Golob je izjavil, da ne vidi obveznosti, povezanih s tem 5-odstotnim nivojem, če državni zbor slednjega ni potrdil s sklepom ali zakonom kljub splošni podpori deklaracije v Natu. Gre seveda za velik nateg in laž, in sicer ne samo pred slovensko, temveč tudi pred mednarodno javnostjo.
Še dlje sta šli koalicijski stranki SD in Levica. Njuni ministri menda gradiva za sejo vlade pred vrhom Nata sploh niso prebrali, obvezno 5-odstotno raven izdatkov za obrambo pa zavračajo. Janez Janša, predsednik SDS, opozarja, da gre pri tem za skupno igro, dogovorjeno z Golobom.
V državnem zboru so izglasovali predlog za referendum o izdatkih za obrambo, vendar je Golob nemudoma sporočil, da bo predlagal tudi referendum o izstopu Slovenije iz Nata. Golobova napoved je požela val ogorčenja. Janša je sporočil, da Slovenija iz Nata ne bo izstopila, za to bi bila namreč nujna dvotretjinska podpora državnega zbora, da pa je nujno potrebna razprava o racionalni porabi denarja za obrambo.
Vida Kocjan