Pisalo se je leto 2020, ko je padla še ena vlada novih obrazov. Marjan Šarec je 27. januarja vrgel pregovorno puško v koruzo in se podal v opozicijske vrste. V težavnem času, ko se je v sosednji Italiji razplamtela epidemija virusa covida-19, je vlado prevzel Janez Janša. Državo je nato vodil med globalno pandemijo in nemiri, ki jih je zoper njega organizirala slovenska levica. Rezultati kljub temu niso izostali. O morebitnih vzporednicah s tistim časom smo govorili s poslancem SDS Dejanom Kalohom. Spregovorili smo tudi o političnem potencialu, ki je še ostal vladi Roberta Goloba, in ponudbi, s katero SDS nagovarja volivce.
Vlada Janeza Janše je v polovici mandata zabeležila uspehe na zdravstvenem, gospodarskem, socialnem in zunanjepolitičnem področju. Vlada je uspela obvladati in premagati virus covid-19 kljub oslabljenemu zdravstvu, ki ga je dedovala od vlade Marjana Šarca in ostalih vlad. Vlada je beležila uspehe kljub političnemu nasilju, ki ga je zoper njo lansirala levica. Državo v razsulu je korak za korakom začela spreminjati. Zastavila je novo smer v davčni politiki, ki je povečala razpoložljiv dohodek vsem državljanom. Postavila je temelje nove, demografsko naravnane socialne politike. Slovenija je v času prejšnje vlade vodila Evropsko unijo, njen premier pa je eden tistih, ki je oral ledino evropske politike do vojne v Ukrajini. Nato je prišla vlada Roberta Goloba.
Po letu in pol vlade zadnje vlade se ponavljajo politične razmere, ki smo jim bili priča pred 27. januarjem 2020. Na notranjepolitičnem področju se soočamo z neoperativno levo vlado. Na zunanjepolitičnem področju se razmere hitro poslabšujejo. Zato povprašamo Dejana Kaloha, poslanca SDS, ali Slovenija morda doživlja politični “deja vu”. Odgovarja, da je situacija res podobna in da čas kliče po “premierju, ki je na mednarodnem področju prepoznan in aktiven”. Opozori, kako je nekdanji predsednik obiskal Kijev v času največje nevarnosti, in to primerja s trenutno situacijo na Bližnjem vzhodu. “Avstrijski kancler je že obiskal Izrael, Tanja Fajon ga še ni, še manj Robert Golob, jasno, ker ju noben ne pozna. V takšni situaciji bi moral biti na čelu vlade nekdo, ki je svojega dela vešč,” pojasnjuje. Hkrati opozarja, da sta Šarec in Golob vendarle drugačna karakterja. Golob se zdi zaenkrat še odločen, da se obdrži na oblasti, kar priča tudi zadnja napoved, da bo Slovenija dobila vitko vlado, nato pa po koalicijskem sestanku razglasil, da je šlo zgolj za idejo. Zmanjšanje števila ministrstev bi namreč še bolj odtujilo koalicijska partnerja.
Kaloh: Golobova vlada je v prostem teku
Ko poslanca povprašamo, ali vlada še razpolaga s političnim potencialom, da uresniči najpomembnejšo predvolilno obljubo, zdravstveno reformo, je odgovor preprost. “Ne. Oblast je predstavila predlog zakona o digitalizaciji zdravstva kot temelj, na katerem se bo odvila zdravstvena reforma. Od tega, da bodo skrajšali čakalne vrste, do tega, da bodo bolnika postavili v ospredje. Zdaj so ta zakon sami umaknili iz procedure. Tukaj se pridružujem mnenju, ki ga je podala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prav tako povedala, da v tem mandatu reforme zdravstva ne bo.”
Opozarja, da je zastala tudi plačna, potem ko je “odletela” ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Tudi to si lahko predsednik vlade pripiše na svoj “rovaš”. Na to je opozorila tudi pravosodna ministrica, ko je dejala, da je bila ključna napaka storjena, ko je predsednik vlade javno obljubil delavcem v pravosodju “happy end”. Gre pač za “neresen” način dela, zaradi katerega pod to vlado nobena reforma ne bo izpeljana.
Golob, zadnji novi obraz?
Kaloha nato povprašamo, ali je Golob dokončno uničil koncept novih obrazov. Vprašanje zastavimo ob zadnjih rezultatih javnomnmenjskih anket, ki so za premierja porazni. Zanima nas tudi, ali se je koncept novih obrazov že izpel do te mere, da bodo volivci svoj glas v prihodnje namenili etabiliranim političnim silam. Kaloh odgovarja: “Vsi upamo, da bo prav leto 2023, ko bo konec velikopoteznih in opevanih novih obrazov, ki so se vsakokrat doslej izkazali za prevaro volivcev. Na zadnjih volitvah smo imeli domišljen slogan “brez eksperimentov”. Predsednik SDS je že tedaj vedel, kako se bo ta zgodba Roberta Goloba končala. Srčno upam, da se je era novih obrazov za zrelo demokracijo (Slovenijo po 32 letih) končala. Da volivci ne bodo vedno znova posegli po politični opciji, ki jih na koncu razočara, temveč bodo izbrali etabilirano stranko, ki je v preteklosti dokazano uspešno vodila državo, pri tem seveda mislim na SDS kot vodilno v desnosredinski koaliciji. Volivci imajo na izbiro pravo alternativo.”
Strokovni svet sestavljen iz “političnih prvokategornikov”
S poslancem se nato pogovorimo tudi o strokovnem svetu SDS. Tega sestavljajo politični prvokategorniki, nekdanji ministri, državni sekretarji, vodje državnih agencij, skratka izkušeni politiki, ki so v preteklosti že uspešno vodili državo. “S strokovnim svetom smo lahko v stranki izredno zadovoljni. Osebno sem se slišal tako z nekdanjim ministrom Vinkom Gorenakom, ki je predsednik odbora za pravosodje, kot tudi z gospodom Janezom Stuškom, ki je predsednik odbora za obrambo in še nekaterimi. Gre za odličen nabor posameznikov, ki si je v preteklosti nabral izkušnje z vodenjem resorjev, ali drugih državnih organov. To je platforma oz. podstat, ki so jo nekateri mediji poimenovali “vlada v senci”, ki pa lahko nudi strokovna priporočila in napotke.”
Četrta vlada Janeza Janše je zgolj vprašanje časa
Poslanec tudi pravi, da je povsem prepričan, da bo prišlo do četrte vlade Janeza Janše. “Gre le za vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo,” pojasni. Nadaljuje, da se je na drugi strani političnega spektra začel oblikovati nov center moči okrog predsednice države Nataše Pirc Musar. “V ozadju tečejo pogovori o morebitni zamenjavi Goloba, da ne bi prišlo do predčasnih volitev. Vedo namreč, da bo potem oblast prevzela opcija, ki ima za razliko od njih vedno kaj za pokazati.”
Bo prihodnja vlada segala prek političnih delitev?
Pred koncem pa s poslancem spregovorimo tudi o zadnjem komentarju, ki ga je na socialnem omrežju X podal predsednik SDS. Janša je namreč objavil, da bo v prihodnje za volitve in po njih potrebno pritegniti mnoge, ki so se doslej izvršilne oblasti kljub sposobnostim in izkušnjam izogibali. Na vprašanje, ali je zapisano mogoče razumeti kot klic k večji enotnosti politike oz. poseganju prek političnih omejitev, Kaloh odgovarja: “Izjavo razumem v luči preteklih praks SDS. Vsaka desna vlada je ponudila koalicijsko pogodbo v podpis vsem, razen tistim, ki se niso že a priori opredelili proti temu.”
Kaloh pravi, da bi vrata do oblasti lahko imeli tudi strokovnjaki iz civilne sfere, ki se doslej niso aktivirali. Kar se tiče sodelovanja, ki bi pljusknilo preko tradicionalnih političnih razmejitev, pa misli, da se ne bi dalo sodelovati zgolj s tistimi, ki “z bajoneti terajo podjetnike v morje.”
“Vsi ostali, ki so zdravorazumski, ki želijo delati z Slovenijo, bi bili dobrodošli. Seveda pod dežnikom vodenja Janeza Janše, ki je že trikrat dokazal, da zna uspešno voditi vlado tudi čez čeri različnih kriz,” zaključi.
Žiga Korsika