Pobudniki referenduma o zakonu o vodah so prepričani, da je treba vodo ubraniti pred aktualno vlado. Ne, ne gre za šalo, v kateri bi nastopal Zdravko Počivalšek, pač pa gre za dejanske besede Luke Mesca, ki ga med drugim skrbi, da bi vlada z novelo zakona omogočila privatizacijo priobalnih zemljišč – razumljivo, saj vemo, da so v stranki Levica absolutno proti zasebni lastnini. A še enkrat je treba poudariti, da se z novelo zakona v resnici oža možnost pozidave in posegov na priobalnih zemljiščih, levi aktivisti pa se le pretvarjajo, da se z referendumom borijo za pitno vodo. To sta potrdila tudi levičarski umetnik Arjan Pregl in vodja Mladega foruma Luka Goršek, ki se navdušujeta nad zasebno hišo, ki je zgrajena neposredno na vodi, v območju nestrnjene gradnje. Da so protivladni aktivisti v resnici proti pitni vodi, dokazuje tudi dejstvo, da so za onesnaženje Save s fekalijami in blatom odgovorni ljudje, povezani s stranko SD.
Stranka SD je v kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah vstopila s sloganom Brez vode ni svobode. Poslanec stranke Marko Koprivc je ob tem dejal: “Kar se v Sloveniji dogaja zadnje leto, je daleč od svobode. Ena od zelo pomembnih dobrin, ki ne sme biti ogrožena, je zagotovo čista pitna voda.” Koprivc je prepričan, da se z novelo zakona, ki jo je sprejel DZ, dostop do čiste pitne vode ter do voda v Sloveniji omejuje. V stranki SD pa so po njegovih besedah prepričani, da bodo volivci na referendumu 11. julija novelo zakona, ki je škodljiva in usmerjena v interese kapitala in lobistov, zavrnili. “Mislim, da že diši po svobodi in bo ta kmalu prišla nazaj v Slovenijo,” je še dejal Koprivc. V kampanji sodeluje seveda tudi Mladi forum, katerega predsednik je Luka Goršek.
“Vodo je treba ubraniti pred to vlado,” je bojevito izjavil koordinator stranke Levica Luka Mesec. Po njegovem mnenju želi vlada z novelo zakona omogočiti privatizacijo priobalnih zemljišč, da morajo priobalni deli ostati nepozidani, pa je poudaril tudi koordinator strokovne skupine za okolje pri Levici Luka Omladič. “Voda je naše največje bogastvo, je vir življenja. V SAB-u smo bili prvopodpisani pod pobudo, da se pravica do vode zapiše v ustavo,” je v svoji izjavi poudarila Alenka Bratušek, ki je ocenila, da bi novela zakona olajšala izkoriščanje brežin in pitne vode.
Leva elita ima rada elitne stvari – v resnici delajo vse drugače, kot govorijo
Iz vsega zapisanega je že od daleč razvidno, da gre v resnici zgolj za kampanjo proti aktualni vladi in ne za pitno vodo, kot skušajo idejo prodati v levi opoziciji. To se je izkazalo tudi v primeru, na katerega je opozoril Tomaž Štih. Naš velecenjeni likovni umetnik Arjan Pregl, ki je hkrati tudi glasen levičarski aktivist, je na družabnem omrežju objavil svojo staro fotografijo, na kateri stoji pred stavbo, ki je postavljena na derečih slapovih Bear Runa. Gre za hišo, zgrajeno na slapu, ki jo je zasnoval Frank Lloyd Wright, in sicer za uspešnega poslovneža in ustanovitelja blagovne hiše Kaufmann. Hiša je bila oblikovana in zgrajena že pred drugo svetovno vojno, ko o okoljski problematiki še ni bilo kaj dosti govora. Hiša je vsekakor osupljiva, vendar pa je nerazumljivo, da se nad njo navdušuje kdor koli, ki naj bi se, vsaj navidezno, boril proti gradnji na vodnih bregovih. Omenjena hiša namreč, ne le da je postavljena na bregu, postavljena je dobesedno na slapu. Ni pa Pregl edini, ki se navdušuje nad tovrstnimi gradnjami, fotografijo je namreč všečkal še en zagovornik pitne vode, predsednik Mladega foruma, Luka Goršek. Štih je ob tem razkrinkal levičarsko navidezno zavzemanje za pitno vodo ter zapisal, da sta Pregl in Goršek v predreferendumskem času objavila in všečkala zasebno stavbo, ki stoji na vodi, v območju nestrnjene gradnje. Všeč jima je torej vse, proti čemur naj bi se borila. Pregl resnično ne bi mogel izbrati slabšega trenutka za objavo te fotografije, tudi če bi se potrudil.
Objavil Arjan Pregl, všečkal pa predsednik Mladega foruma Luka Goršek.
V pred-referendumskem času objavita in všečkata
1 zasebno stavbo,
2 na vodi in
3 v območju nestrnjene gradnje.: leva inteligenca : https://t.co/JrEWanBEnB
— Libertarec (@Libertarec) June 29, 2021
Z novelo zakona se oža možnost pozidave ali pa posegov na priobalna zemljišča
11. julija bo torej potekal referendum, na katerem je treba obkrožiti ZA. Referendumsko vprašanje se bo glasilo “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?” Zakon bo na referendumu padel, če bo proti njemu glasovala vsaj petina volilnih upravičencev. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je že pred časom ocenil, da je šlo pri nagovarjanju podpisnikov referendumske pobude za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko prinaša – to pa je več denarja za vzdrževanje vodotokov in ožanje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Zbiranje podpisov se je tudi zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo in dostop do vode, pa čeprav imamo to že vse zapisano v ustavi. Tudi predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič je opozoril, da NVO-je, kot je Inštitut 8. marec, ne skrbi voda, pač pa dotok denarja. Poleg tega je še izpostavil, da bi s tem denarjem, ki se bo porabil za referendum, lahko storili marsikaj veliko bolj koristnega. Poudaril je, da novela zakona o vodah v resnici uvaja dodatna varovala za vodo, zapira pipice dosedanjim graditeljem vil, omogoča prost dostop do vode ter zagotavlja poplavno varnost – torej ravno nasprotno, kot to trdi leva opozicija in ostali pobudniki referenduma. Zanimivo, da bo referendum v resnici proti pitni vodi, so priznali celo v Levici, saj so na Twitterju zapisali, da bo “referendum proti pitni vodi 11. julija“, kar so kasneje sicer izbrisali. Zanimivo je tudi, da v Levici niso kritični do obstoječega zakona, ki dejansko dovoljuje to, kar očitajo v noveli zakona – kar je razvidno tudi, če se malo ozremo okoli sebe in pogledamo, kaj vse se je doslej zgradilo na priobalnih pasovih. “Z zakonom odpravljamo možnost krčitve tega priobalnega pasu z uredbo vlade za namen pozidave bodisi objektov zasebne rabe,” je glede tega izpostavil Vizjak, ki je prepričan, da mora biti priobalni pas rezerviran zgolj za tiste posege, ki ponujajo širšo korist. Ne želijo si, da bi bil priobalni pas predmet individualnih zasebnih potreb, kot se je to lahko delalo po obstoječem zakonu. “Torej mi z novelo zakona ožimo možnost pozidave ali pa posegov na priobalna zemljišča,” je še pojasnil Vizjak.
Vidni člani stranke SD so odgovorni za onesnaženje Save s fekalijami in blatom
Medtem ko se leva opozicija ukvarja z namišljenim problemom, zaradi katerega bomo morali plačevati referendum, pa se bolj malo ukvarjajo z realnimi težavami. Včeraj smo v našem mediju ekskluzivno pisali o tem, da v stranki SD res težko zagovarjajo zavzemanje za čisto pitno vodo, saj so njihovi vidni člani odgovorni za onesnaženje Save s fekalijami in blatom. Med letoma 2013 in 2015 je namreč podjetje Esotech gradilo novo čistilno napravo v občini Jesenice. V gradnjo sta bila vpletena takratni župan iz SD, Tom Mencinger in vidni član SD Jan Škoberne, čigar oče je delni lastnik Esotecha in predsednik uprave. Kljub dokazom občanov, mestnih svetnikov, nekdanjih zaposlenih v Javno komunalnem podjetju Jesenice (JEKO), da so se fekalije zlivale v Savo ter da je bila voda na Jesenicah oporečna in škodljiva za zdravje občanov, se do danes ni spremenilo popolnoma nič. S težavami in dokazi je bil soočen tudi novi župan, na zadnjih volitvah “neodvisni” Blaž Račič, ki je po mnenju naših virov politično blizu stranki SD, a tudi on do sedaj še ni ukrepal. Pri tem poslu vsekakor lahko govorimo o konfliktu interesov, saj tako Menciger kot Škoberne prihajata iz iste politične stranke. Enako pa je tudi direktor podjetja JEKO, Uroš Bučar, politično blizu stranki SD. “Mislim, da že diši po svobodi in bo ta kmalu prišla nazaj v Slovenijo,” je torej dejal Koprivc, vendar pa si svobodo v stranki SD, kot vedno, predstavljajo po svoje. Torej, neomejena gradnja, kjer koli jim ustreza, ter onesnaževanje, ne da bi kdo od njih prevzel odgovornost.
Sara Bertoncelj