DZ je danes s 33 glasovi za, 52 proti in dvema vzdržanima sklenil, da predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim je SDS želel ukiniti načrtovani prispevek za dolgotrajno oskrbo in preprečiti dodatno obremenitev gospodarstva, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Socializem, ki se ga gre aktualna oblast, obilno stane, na drugi strani pa ne naredijo ničesar za zmanjšanje javne porabe, kjer se skriva ogromno denarnih rezerv.
Dolgotrajno oskrbo bi lahko financirali brez prispevka
V SDS so v splošni razpravi o svojem predlogu novele v četrtek opozarjali, da sistem dolgotrajne oskrbe še vedno ni ustrezno vzpostavljen. Po njihovem mnenju se upravičeno pojavljajo dvomi, ali bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začela veljati 1. julija, dejansko zaživela, ali bo ostala zgolj mrtva črka na papirju. Pri tem bo vlada pobirala prispevek, ne da bi zagotovila izvajanje uzakonjenih pravic, so bili kritični.
Dolgotrajne oskrbe kljub pravici na papirju očitno številni ne bodo dobili, je kot predstavnica predlagatelja dejala poslanka SDS Karmen Furman. Brez kadra je namreč ni mogoče izvajati, je dodala. Hkrati je kot diskriminatorno ocenila, da upokojencem še vedno ni omogočeno, da dobijo status oskrbovalca družinskega člana. Zaradi tega so to možnost vnesli v svoj predlog novele.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so predlog SDS poleg poslanske skupine SDS podprli tudi v poslanskih skupinah NSi in nepovezanih poslancev, poroča STA. V NSi so, denimo, menili, da za financiranje dolgotrajne oskrbe obstajajo drugi viri, ki bi jih bilo treba najprej izkoristiti, ne pa uvajati obveznega prispevka.
C. Š.