Finska je ena izmed najbolj zglednih članic Nata. Ne le zaradi visoko sposobne vojske, temveč tudi pripravljenosti civilnega prebivalstva na morebiten konflikt. Eden izmed razlogov je tudi visoko razvit sistem zaklonišč. Ta je zaradi nevarnih geopolitičnih razmer obiskalo že 800 tujih delegacij, med njimi ukrajinski predsednik Zelenski in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Zaklonišče Merihaka je eden najbolj znanih in eksemplaričnih primerov. Podzemna “jama” danes vsebuje športna igrišča, telovadnico in otroško igrišče, ki so na voljo javnosti. A v primeru vojne ogroženosti prebivalstva bi se lahko hitro spremenila v zaklonišče, v katerem je mogoče nastaniti do 6 tisoč ljudi.
Omenjeno zaklonišče, sicer vklesano v skalo, je največje zaklonišče v državi, s prostornino 71 tisoč kubičnih metrov. Prostornina je primerljiva s sedemnadstropno poslovno stavbo, poroča Jutranji list. Iz prostora za prosti čas oz. civilne dejavnosti ga je mogoče v 72 urah spremeniti v prostor s pogradi, rezervoarji z vodo in prenosnimi stranišči. Podobno je urejena tudi ogromna dvorana Itäkeskus, ki danes gosti kompleks plavalnih bazenov in savn. Tudi to je mogoče v roku nekaj dni preoblikovati v podzemno zaklonišče s kapaciteto do 4 tisoč ljudi.
Gradbena zahteva izhaja iz težavnega geografskega položaja Finske, torej neposredne bližine Rusije, ki jo dopolnjuje grenka zgodovinska izkušnja sovjetske invazije v prejšnjem stoletju. Prav zaradi te izkušnje na Finskem obstaja cela industrija, ki omejuje varnostna tveganja. Od podjetij, ki izdelujejo vrata, odporna na sevanje, prezračevalne sisteme, zasilna napajanja, komunikacijska omrežja in podzemno kanalizacijo.
Zgled za druge države
Spremenjene varnostne razmere so v preteklem obdobju spodbudile voditelje številnih evropskih držav, da so se ozrli proti severu Evrope. Eksemplarični primer finskih zaklonišč, Merihako, je doslej obiskalo približno 800 tujih delegacij, poroča Reuters. Med njimi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poljski predsednik Karol Nawrocki, delegacija županov ukrajinskih mest, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in drugi.
Finska je v tem zaznala poslovno priložnost. Njihov center za odpornost je marca letos javnost obvestil, da finski izvoz na področju varnosti in obrambe dosega več deset milijard evrov na letni ravni. Oprema za zaklonišča zaenkrat k skupni vrednosti izvoza prispeva “zgolj” okoli deset milijonov evrov.
Dva potencialna kupca finske zakloniščne tehnologije sta Poljska in Ukrajina. Poljska je namreč že letos in lani za obnovo zaklonišč namenila 1,36 milijarde evrov. “Gradimo iz nič. Razmere na tem področju na Poljskem so bile res zelo slabe – zadnje zaklonišče je bilo zgrajeno sredi devetdesetih let, tako da 30 let ni bilo storjenega ničesar,” je za medije povedal Robert Klonowski, namestnik direktorja na poljskem ministrstvu za notranje zadeve.
Ž. K.