Igor Evgen Bergant je tačas verjetno največja intelektualna kapaciteta na RTV Slovenija. Tekoče govori več tujih jezikov, je zelo izobražen, inteligenten in razgledan ter zelo dober in spreten govorec. Pri njegovih zaključnih stavkih, kratkih komentarjih in “bravurah” pri poročilih ali odmevih RTV Slovenija, pa je zaznati narcisoidnost, navdušenje nad samim sabo, celo domišljavost. Bergant je v bistvu levi snob. Samovšečnost, občutek lastne pomembnosti ali želja po tem, je največji zaviralec ustvarjalnega mišljenja in intelektualnega potenciala.
Pri njegovem četrtkovem intervjuju s premierjem Janezom Janšo pa se je izkazalo, da je za premierja Igor Bergant 2. liga, zaradi česar voditelj ni mogel skriti zagrenjenosti. To se Bergantu sicer ne dogaja, vedno intelektualno in retorično nadvladuje svoje sogovornike, zato je toliko težje požrl svoj vsebinski (soočenje dejstev in argumentov), intelektualni in retorični poraz.
Pri nadaljevanju oddaje, pri pogovoru z voditelji opozicije, pa je bilo več kot očitno, da se tretja vaška liga pogovarja s tretjo vaško ligo. Slovenska Nacionalna Stranka, Zmago Jelinčič, ni bila povabljena. RTV Slovenija, Centralni komite zveze komunistov, je organizirala partijski sestanek štirih komunističnih strank.
Motnje zaznavanja realnosti
Novinarka Tanja Gobec je kot šolarčke vzpodbujala štiri voditelje komunistične opozicije, kako in zakaj naj bi oni prišli na oblast, če bodo, ko bodo, da bodo oni “rešili” Slovenijo. Neprijetnih vprašanj in resničnih argumentov ni bilo. Levičarska malomeščanska intelektualna beda. Patološko svetohlinstvo namesto resničnih argumentov. Gola zavist, ker je vlada premiera Janeza Janše objektivno uspešna. Luka Mesec je blebetal, da naj bi desna provenienca in njeni mediji živeli v nekem svojem nerealnem vzporednem svetu. Večinski levičarski mediji pa da poročajo, komentirajo in s tem ustvarjajo, po njegovem, realen svet. Drži ravno obratno. Celotna levica ima hude kognitivne motnje zaznavanja resničnih dejstev in realnosti. Zdrsnila je v totalni kognitivni “black-out”. Glede na sanjarjenje o konstruktivni nezaupnici in 46 glasovih, ki naj bi jih priskrbel neki Jože P. Damijan, potrebuje temeljit kognitivni pregled pri psihiatru.
Mentalno celotna levica izhaja iz propadlega komunističnega režima lažnih parol in floskul, kjer je bil največji greh povedati resnico. Tistega, ki jo izreče, infantilno histerično napadejo. Resničnih argumentov nimajo. Ne dobrih, ne slabih. Sploh nobenih. V pismu premiera Janeza Janše voditeljem EU in voditeljem držav EU, 17. novembra 2020, drži vse. Ti so mu prisluhnili in hitro spoznali, da ima prav ter ga v včerajšnji videokonferenci prosili, da naj v sporu o “vladavini prava” med članicami EU doseže kompromis. Kompromis je za svobodno in demokratično Evropo enako kot zmaga. Zmaga za vse nas, Evropejce. Verjamemo, da ga bo premier Janez Janša dosegel. Že sedaj si lahko veliko obetamo od skorajšnjega predsedovanja Slovenije Svetu Evrope v letu 2021. Po dolgih letih imamo Slovenci vrhunskega premiera, voditelja in državnika, politika prve evropske lige.
V zvezi s tem še razmislek, zakaj, od kje naravnost bestialno iracionalno sovraštvo prevladujočih levih medijev in leve opozicije do premiera Janeza Janše? Enostavno gre za intelektualno inferiornost, zavist in globoke neozdravljive komplekse pod povprečnežev, ki se odražajo v primitivnih limbičnih reakcijah, patoloških verbalnih napadih, nebuloznih povsem lažnivih obtoževanjih, sovražnem hujskaštvu in grožnjah s smrtjo. Atentat visi v zraku. Ves čas. Pobijanje Slovencev pa se je že začelo, po isti logiki in direktivi, kot leta 1941. Več ko ljudi, zaradi sabotiranja ukrepov vlade, zboli in umre za virusom, tem bolje za rdečo revolucijo.
Čredni levičarski histeriji je po dolgem času na žalost spet podlegel tudi predsednik Borut Pahor, ki je sicer, odkar posluša dr. Ernesta Petriča, nehal klatiti neumnosti. Njegova trditev, da volitve leta 2014 niso bile ukradene, da je bilo v Sloveniji vedno vse po evropskih načelih “vladavine prava”, je jutranji panični kognitivni zdrs. Zamudil je lepo priložnost, da bi molčal in vsaj počakal, kako bodo na pismo premiera Janeza Janše reagirali voditelji EU. Če je časten mož, naj se vpraša, kaj bi storil, če bi v kampanji za predsedniške volitve 2017 njegovega protikandidata Marjana Šarca strpali v politični zapor? Ali bi kot izpričan demokrat hotel na nepošten način zmagati volitve? Ali bi jih razveljavil? Ali dejal, saj to ni nič posebnega, to se v Afriki dogaja vsak dan. Vpraša naj se tudi, zakaj je čestital Josephu Bidnu za zmago, saj ZDA še niso objavile uradnih rezultatov predsedniških volitev? Predsednik Borut Pahor si domišlja, da mora urgentno popravljati zunanjepolitične, po njegovem napake, premiera Janeza Janše. Raje naj vzame metlo, pomete pred svojim pragom in se utrujen od dela namoči v slovenskem slanem jezeru.
dr. Janez Suša