“V prvi vrsti je to politična odločitev, ki jo mora sprejeti koalicija, kako bo šla naprej. To ni neka tehnikalija. Je politična odločitev. Eden naslednjih vrhov koalicije se bo moral ukvarjati s to odločitvijo.”
Tako je minister za izobraževanje Jernej Pikalo (SD) pojasnil, da vladajoči ne nameravajo izvršiti odločitve ustavnega sodišča, po kateri bi morali že pred tremi leti zagotoviti enako financiranje osnovnega šolanja otrok iz pretežno katoliških družin v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Stališče je predstavljal, ker opozicija v parlamentu razmišlja o tožbi zaradi kršitve ustave proti premierju Marjanu Šarcu. Pikalo prihaja iz stranke SD Dejana Židana, ki je že v prejšnjem mandatu najostreje nasprotovala uresničitvi sodbe ustavnega sodišča in v veliki meri tudi onemogočila, da bi probleme, ki so finančno za državo povsem obrobni, rešila prejšnja ministrica Maja Makovec Brenčič (SMC).
Kršitelji ustave, ki preganjajo sovražni govor
Takšno ravnanje, ko oblast ignorira sodbo ustavnega sodišča, je predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat v zadnjem letnem poročilu opisala z besedami: “groba kršitev načel pravne države in ločitve oblasti”. Podobno je ustavno sodišče opozorilo že večkrat prej. Da se požvižgajo na sodbe ustavnega sodišča, je vlada Marjana Šarca čisto uradno sporočila pred dvema tednoma. Takrat je odločila, da zavrača spremembo zakona, ki jo je predlagala opozicijska SDS Janeza Janše, da bi v DZ financiranje osnovnih šol le popravili tako, kot bi ga po zahtevi ustavnega sodišča morali že pred leti. Postopek, ki ga je sprožila SDS, omogoča, da bi bilo mogoče spoštovanje ustave zagotoviti na različne načine, če vladi morda rešitev SDS, ki v celoti odpravi diskriminacijo, ne bi bila všeč. Na levi že od objave sodbe ustavnega sodišča iščejo luknje, kako šoli v lasti katoliškega zavoda dati manj kot drugim. Denimo tako, da pa ne bi financirali vsebin, ki jih sodniki ne zahtevajo povsem direktno, denimo varstva majhnih otrok, ki jih država plačuje preostalim šolam. A vlada je zavrnila vse možnosti, s tem pa je za neposredno in direktno kršenje ustavne ureditve.
Kot je povzel Pikalo, se bodo politično odločali, ali bi sodbo ustavnega sodišča v prihodnje morda le upoštevali. Premier Marjan Šarec je s tem storil krepek korak nazaj v primerjavi z Mirom Cerarjem. Prejšnji premier je namreč pred leti obiskal šolo Alojzija Šuštarja in tam povedal, da je nesrečen, da sodba še ni uresničena, in da bo poskušal spremeniti stvari. A pozneje mu ni uspelo. Koalicijski poslanci so namreč zavrnili predlog svoje lastne vlade, ki jo je vodil, kako rešiti problem. Pri Šarcu ni opaziti, da bi sploh poskušal zagotoviti ravnanje v skladu z ustavno ureditvijo. Javno doslej ni nič takega pokazal. Namesto tega javno preganja domnevni sovražni govor v redkih opozicijskih medijih, ki kritizirajo vladno politiko. So veliko hujše stvari kot je tak sovražni govor: denimo, če oblast namerno krši ustavno ureditev. Oblast, ki jo vodi Marjan Šarec, to počne.
Napovedano neustavno ravnanje je najbrž razlog, da so iz opozicije (SDS, NSi, SNS) medije obvestili, da razmišljajo o ustavni obtožbi premierja. V državnem zboru opozicija ne more dobiti večine za obtožbo, ker bodo Šarca zanesljivo zaščitili koalicijski poslanci. A imela bo opozicija povsem prav, da premier in vladna večina namerno kršita ustavno ureditev. Ne bo jim treba drugega, kot prebirati, kaj pravi ustavno sodišče v letnih poročilih zadnja leta. Pikalo, ki je povedal, da “pričakuje naporno in dolgotrajno usklajevanje” koalicije, prihaja iz stranke SD Dejana Židana, ki je najostreje proti enakemu financiranju šolanja otrok v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, saj menijo, da bi to zrušilo javno šolstvo in da zaradi tega, če enako financirajo šolanje tem otrokom, ne bo vsem otrokom v državi zagotovljena enaka možnost, da se izobražujejo. Takoj ko je ustavno sodišče decembra 2014 odločilo, da drži točno obratna logika, so v tej stranki sprožili postopek spreminjanja ustave, da bi sodbo obšli, a jim je projekt zaradi pomanjkanja glasov propadel.
Treba je reševati in reševati …
Minister Pikalo je dodal, da je vsako odločbo ustavnega sodišča treba reševati in rešiti, to je osnova pravne države in pravne kulture in to je treba narediti, a pričakuje počasno in mukotrpno usklajevanje glede na razmerja sil v parlamentu in koaliciji. Opozoril je še, da je DZ zakonodajalec (in torej odgovoren) in da se mora koalicija dogovoriti.
Spor, da so diskriminirani, ker morajo doplačevati za osnovno šolanje svojih otrok, so starši in katoliški zavod, ki je lastnik šole, dobili decembra 2014. Najpozneje v letu dni po sodbi ustavnega sodišča bi DZ moral za šolanje teh otrok zagotoviti več denarja, vlada pa več plačevati. Da bi dobili enako kot drugi. A po štirih letih politiki v DZ in vladi niso storili še ničesar. In še ne nameravajo. Predloge SDS, da bi ravnali, kot zahteva ustavno sodišče, so doslej zavrnili že (najmanj) trikrat, enkrat pa je ob koncu prejšnjega mandata padel celo predlog vlade, da bi financiranje osnovnih šol le popravili. Padel je, ker vladnih rešitev niso podprli vladni poslanci.
Na posnetku je nevarna šola, kjer vladajoči koaliciji že spet močno drsi na temno stran, ko gre za spoštovanje temeljev pravne države.