V nedeljo, 10. junija 2018, je v Škocjanu potekala 22. kulturna prireditev Stati inu obstati, ko se Škocjanci spominjajo svojega rojaka Primoža Trubarja, ki je bil 9. junija 1508 krščen v tamkajšnji župnijski cerkvi. Z besedami stati inu obstati je v pridigi, o veri, poudaril pomen človekove duhovne pokončnosti in neomajnosti.
Prav o tem sta na prireditvi spregovorila tudi predsednik Krajevne skupnosti Škocjan Martin Tomažin in občinski svetnik Janez Pintar, ki je zbrane nagovoril v imenu župana dr. Petra Verliča. Predsednik krajevne skupnosti Martin Tomažin je na kratko povzel bogato zgodovino Škocjana.
Romanska cerkev je bila v Škocjanu že leta 1006. O beneficiatu pri cerkvi se je govorilo že leta 1150. Župnijo pa je leta 1260 ustanovil oglejski patriarh Gregorio de Montelongo. »Župljani niso brez vzroka ponosni, da imajo starejšo faro od ljubljanske Škofije,« je 15. novembra 1907 v Slovencu zapisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar, ki je 27. oktobra tega leta vodil sveto mašo ob otvoritvi nove škocjanske cerkve, ki je takrat po zaslugi župnika Janeza Jereba in vrlih župljanov v enem letu dobila današnjo podobo.
Škocjanska župnija je bila od leta 1564 do leta 1598 v upravljanju protestantskih duhovnikov. V tem času pa sta tam poleg Primoža Trubarja svoj pečat pustila tudi župnijski upravitelj Jurij Dalmatin in diakon Andrej Savinec. Poleg znamenitih mož iz dobe reformacije se lahko v škocjanski župniji pohvalijo tudi z izjemnim delom že omenjenega župnika, kulturnega buditelja, graditelja župnijske cerkve in kronista Janeza Jereba, ki je v Škocjanu deloval od leta 1906 do leta 1930.
Prav tako pa so se ta dan v Škocjanu spomnili tudi župnika dr. Eda Škulja in duhovnega pomočnika, prelata dr. Franceta Oražma, ki sta v Škocjanu delovala od leta 2005 do leta 2015. Tudi onadva sta s svojim plodnim, ustvarjalnim delom in krščanskimi vrednotami kraju in ljudem zapustila neizbrisen pečat.
Lazarist in duhovnik Tone Zrnec, ki ga je življenje vodilo iz rodnih Laporij pri Turjaku, preko Italije, Španije, južne ter severne Amerike, kjer je v Kanadskem Torontu 14. junija 2016 sklenil svoje zemeljsko poslanstvo, pa jim je zapustil mnoga lepa doživetja, ko je na jesen življenja več kot desetletje prihajal med škocjanske rojake in s svojimi iskrivimi in humornimi nastopi ter komentarji trosil pozitivno energijo in svoje znanje s svojih mnogih popotovanj po celem svetu.
»Prav je, da se ob našem krajevnem prazniku spomnimo in poklonimo vsem tem zaslužnim možem, ki so v več kot tri četrt tisočletni zgodovini župnije Škocjan dodali vsak svoj pomemben del,« je še dejal predsednik krajevne skupnosti Martin Tomažin, ter nas ob tem spomnil tudi na bližajoči se dan državnosti, ki ga Slovenija praznuje 25. junija, o njej pa so sanjali in se za njo borili mnogi rodovi Slovencev. Prav tako smo se na prireditvi spomnili Ivana Cankarja, letos obeležujemo 100. obletnico njegove smrti. Kot pripovednik in kot dramatik je našo besedno umetnost dvignil na svetovno raven, kar dokazuje tudi veliko število prevodov njegovih del v tuje jezike.
Občinski svetnik Janez Pintar pa nas je v svojem govoru spomnil še na Ivana Tavčarja in njegove besede zapisane v Visoški kroniki, o katerih je, kot je dejal, prav ta dan razmišljal na sprehodu po gozdu. »Res je lepa naša zemlja, raj pod soncem, in včasih se vprašam, ali si mi ta raj sploh zaslužimo,« je ob tem dejal Janez Pintar. Ko je ta dan hodil po gozdu, opazoval mogočna drevesa, krošnje, ki silijo proti nebu, se je zavedal, da morajo imeti ta drevesa tudi močne korenine. »To pa velja tudi za narod. Slišali smo o Trubarju, Cankarju, Tavčarju, vse to so korenine, iz katerih lahko črpamo, da bomo lahko razvili takšno krošnjo tudi v nacionalnem pomenu. In vse to vam želim tudi tukaj v Škocjanu. Sodelujte, imejte se radi, in še marsikaj se bo lahko tukaj naredilo. Niso pa seveda dovolj ceste, vodovod, internet in podobno, pomembna ja narodna zavest, pomembna je tudi duhovna hrana. Črpajmo iz Trubarja, črpajmo iz ostalih naših velikih mož, in prav lepo nam bo,« je dejal občinski svetnik Janez Pintar, svoj govor pa zaokrožil z besedami: »Bog živi Škocjan, Bog živi Slovenijo in vse dobro misleče ljudi«.
Prireditev so s slovensko himno naznanili članice in člani mešanega pevskega zbora iz Škocjana, program pa so obogatili tudi članice ljudske skupine Suhe češplje iz Gradeža, tamburaši in pevci iz Zagradca ob Krki, na harmoniko sta v duetu zaigrala Slavko in Drago. Skozi prireditev nas je popeljala Maja Sodja.
C. Š.