Alenka Žagar Slana je upokojena zdravnica, ki je bila zaposlena v Zdravstvenem domu Bežigrad. Članica več strokovnih združenj. Je mati treh otrok in babica petim vnukom. In še in še.
Kot zdravnica velikokrat izpostavljate, da si Slovenja zasluži sodoben, evropski zdravstveni sistem. Katere težave so ključne pri nas in kako jih odpraviti?
Slovenija ima evropsko zdravstvo, toda zadnja leta ima zdravstvo kot sistem hude težave. Najprej je treba “sprostiti delo” zdravstvenim delavcem. Popoldne naj zdravniki, sestre in drugi delajo tisto, kar najbolje znajo, skrbijo za bolnike. Cene zdravstvenih storitev morajo biti realne, plačane v 14 dneh tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravstvena zavarovalnica potrebuje konkurenco, bolniki pa zavarovalne police. Ali kdo ve, če ima zavarovan zlomljen nos, ki krivo zaraste v “krompir”? Zdravstvena zakonodaja mora biti evropsko primerljiva, sedaj ni. Zdravstvo mora biti organizirano in vodeno kot gospodarstvo. Bolniki se naj posvetijo svojim tegobam, zdravniki njihovemu zdravju. Znanje imamo, potrebujemo še čas in sredstva, da bolnikom ponudimo najboljše za njihovo dobro.
Kaj pa oskrba starejših? Zaradi osebne tragedije se vsak dan srečujete s to problematiko.
Oskrba starejših je evropska tema. Evropa je stara, toda prav v Sloveniji z reševanjem zaostajamo. Oskrba starejših je del medgeneracijskega dogovora, da si bomo pomagali od prvega vdiha do zadnjega izdiha. Vsaka starejša oseba ima svojo zgodbo, ko se pridruži tudi bolezen, je ta zgodba toliko bolj komplicirana za družbo in zahtevna za družino, zahtevna psihično, fizično in finančno.
Ko se “zgodi” taka bolezen, so posledice trajne. Družina se šele zave, v kako neživljenjskih okoliščinah v resnici živi. Vsaka stopnica je odveč, vsa vrata so preozka, kopalnice neprilagojene, postelje neprilagojene, hrana mora biti zadostna, vendar vse pasirano, hranjenje preko žlice nadzorovano in počasno, lahko ima usodne posledice … V domačem okolju je oskrba takega bolnika nemogoča, nudijo jo lahko samo specializirane ustanove. Za Franceta zgledno skrbijo v domu na Škofljici in s tega mesta se jim iskreno zahvaljujem v svojem imenu in imenu otrok, snah, zeta in vnukov.
Se vam zdi, da je Ljubljana prijazno mesto do vseh genaracij?
Ljubljana je “kul”, bi rekli mladi. Ko si mlad, imaš službo, hodiš v šolo, prideš na obisk in oddideš proti domu. Na poti domov stojiš za vsakim vogalom v prometni gneči. V Ljubljani se veliko dogaja, za vsak okus nekaj. To je res in tega sem vesela.