Alja Domjan, mlada Radenčanka, ki si – kot mnogi Pomurci – mora služiti kruh v Ljubljani!

Foto: B. P.

Alja Domjan, mlada nasmejana Radenčanka, ki trenutno večino časa preživi v Ljubljani, preseneti že ob vstopu v priljubljeno kavarno v Radencih, kjer sva se pogovarjala o njeni življenjski poti. Z nasmeškom naroči podaljšano kavo in obvezno 0,5 l radenske, “slatine” kot ji pravi sama. Uspešna mlada Pomurka je v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede končala magistrski študij Politologije, za svojo diplomsko delo pa prejela Klinarjevo priznanje. Toda, to še vedno ni bilo dovolj za zaposlitev v rodnem Pomurju. Trenutno načrtuje novi projekt “Volitve? Moja prihodnost?”, ki bo zaživel prihodnje leto, njegov namen pa je politična participacija mladih.

Spet doma, bi lahko reklaSe podobno počutite tudi v Ljubljani, kjer trenutno preživite veliko svojega časa?
Niti približno. V naših koncih so ljudje veliko bolj sproščeni, umirjeni in gostoljubni. V Ljubljani pa vsi divjajo(mo). Mislim pa, da se vsi prišleki v Ljubljani odlično znajdemo. Saj smo v to nekako prisiljeni.

Izgleda, da svoje Radence zelo pogrešate?
Ja, res je. Pogrešam mirne sprehode, dobre ljudi, babičina in omina kosila, dedijeve “štose”, sproščene nasmeške, napade smeha in prijatelje.

Kako pa se sicer odvija vaš (vsak)dan?
Uhuhu, koliko časa imava, da vam vse povem? Zadnje čase se zbujam zelo zgodaj, če me popoldan čakajo obveznosti, jutranji čas izkoristim za telovadbo in zdrav zajtrk z dobro kavico. Po službi običajno naredim nekaj koristnega za svoje telo ali pa grem s prijatelji na kavo, na kakšno dobro pozno kosilo in pogovor. Zadnje čase sem postala tudi malce bolj spontana, včasih je moj prihajajoči teden moral biti splaniran že v nedeljo zjutraj. (Smeh)

Študirali ste na Fakulteti za družbene vede, natančneje Politologijo, in za svoje diplomsko delo leta 2014 prejeli celo Klinarjevo priznanje. FDV! Menite, da je bila to vaša prava izbira?
Na Fakulteti za družbene vede sem preživela eno lepših obdobij svojega življenja. Stkala so se globoka prijateljstva, poslovna sodelovanja in naučila sem se, da če hočeš v življenju kaj vedeti, moraš to znanje poiskati sam. FDV-ju veliko ljudi pripisuje negativno konotacijo, nekateri opravičeno, spet drugi, ki sistema ne poznajo, neopravičeno. Vendar pa menim, da je najpomembneje, kaj predstavljamo mi, ki smo fakulteto dejansko uspeli zaključiti. Ja, prepričana sem, da sem izbrala in končala študij mojih sanj.

Toda, perspektivni mladi izobraženi kadri dnevno zapuščajo državo, Republiko Slovenijo, vse več je celo primerov, ko si v drugi državi ustvarijo svoj dom? Ali menite, da bi naša država morala nameniti in dati več priložnosti mladim?
Menim, da bi morala Slovenija veliko več pozornosti nameniti mladim. Poznam ogromno mladih, uspešnih in zelo nadarjenih ljudi, že v Pomurju jih je ogromno, ki so svoje znanje pripravljeni deliti in nadgraditi. Problem je, da državo predstavljajo posamezniki, ki jim novi načini dela in inovacije niso ravno pri srcu oz. bi zaradi teh morali v svoje delo vložiti več napora ali npr. znanja, ki ga sami nimajo in jih raje spregledajo. Tako pa se, žal, v nekem trenutku starostnega obdobja moramo odločati o tem, ali svojo prihodnost “graditi” doma ali pa izbrati izziv v državah, ki jim je preprosto mar za nas, ki v nas vidijo priložnost, ki nas potrebujejo. Ko pa te nekdo resnično potrebuje pa lahko zaživiš, ustvarjaš, gradiš kariero, preprosto dihaš znotraj delovnega okolja.

Celoten intervju si lahko ogledate na portalu pomurske-novice.si.