Letošnje spominsko obeležje pri fojbi v Bazovici je zopet sprožilo burne mednarodne odzive zaradi neprimerne izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki je v svojem govoru opomnil na fašistične težnje po Istri in Dalmaciji z besedami: “Živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija.”
Predsednik EU parlamenta Tajani se je v začetku tedna opravičil, češ da so bile njegove besede narobe razumljene, pa vendar opravičilo ni zadostovalo slovenski levi politični nomenklaturi. Ta sedaj vztraja pri ideoloških enostranskih akcijah, ki pa imajo lahko resne posledice za Slovenijo in njen mednarodni ugled.
Na socialnih omrežjih se je na izjavo v Bazovici seveda odzval tudi predsednik vlade Šarec, ki je v luči svojega govora o potvarjanju zgodovine tega dejanja obtožil tudi evropske funkcionarje. Salvini mu medtem ni ostal dolžan in je Šarca prek socialnih omrežij pozval, naj premisli, “kakšna je razlika med otrokom, ki ga ubije roka nacizma, in otrokom, ki ga ubije komunistična roka”. S tem je Salvini namignil na neopravičljiv poboj nedolžnih žrtev, kot so to počeli fašisti ter komunisti. Ravno ohranjanje zgodovinskih polresnic in negovanje mita NOB o herojskih dejanjih partizanov, ki molči o vseh njihovih zločinih nad civilnim prebivalstvom, pa bo Slovenijo še naprej kot kamen okrog vratu vleklo to državo navzdol.
Smrt fašizmu, smrt Salviniju
Kako drugače kot čistega neofašista bi namreč lahko razumeli Salvinija, glede na poročanje nacionalne televizije? To televizijo smo prisiljeni sponzorirati davkoplačevalci, ta ista televizija pa nam je v času italijanskih volitev v lanskem letu Salvinija in njegovo stranko Liga dosledno predstavljala kot skrajno desno, torej neofašistično. Italijanska fašistična retorika pri fojbi v Bazovici pa letos ni bil edini primer visokega politika, ki je v svojem govoru uporabil prežvečene parole druge svetovne vojne in celo grožnje s smrtjo. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je namreč letos v Dražgošah zopet izustil parolo “Smrt fašizmu …”, s čimer je namigoval na podobno usodo Salvinija, kot so jo doživele žrtve komunističnega režima v fojbah.
Z izmenjavo sovražnega govora, netenjem mednarodnega sovraštva ter krvoločnega ponavljanja zgodovine tako na italijanski kot na slovenski politični strani lahko v prihodnosti pričakujemo zgolj ohlajevanje meddržavnih odnosov, zaradi česar pa bodo zopet trpeli navadni ljudje tako na eni kot drugi strani meje.
Salvinijevi ukrepi zoper Slovenijo
Tudi enostranske akcije Socialnih demokratov, kot je peticija za nepreklicni odstop Tajanija, kažejo, da SD v nabiranju domačih političnih točk ne bo izbirala sredstev, tudi na mednarodni ravni ne. Tudi za ceno ugleda Slovenije na mednarodnem diplomatskem parketu ne.
Kljub prepričanju naših levih politikov, da še vedno stojijo na pravi strani zgodovine, pa lahko ideološko prečiščevanje za nabiranje domačih političnih točk prinese predvsem negativne ukrepe zoper Slovenijo. Poročali smo že o Salvinijevi nameri zapiranja balkanske migrantske poti ter o italijanskih okoljskih pomislekih glede gradnje 2. tira. Če Italija torej uresniči svojo namero o strogem varovanju svoje vzhodne meje, se bo Slovenija hitro spremenila v migrantski žep. Tudi blokada gradnje 2. tira na evropski ravni bi za Slovenijo pomenila ogromno gospodarsko škodo. S tem pa bi se nujno potrebni projekt za preživetje Luke Koper lahko odmaknil še nekaj let v prihodnost, ko bodo okoli Slovenije že zgrajene moderne in hitre železniške povezave.
Slovenija si novega diplomatskega zapleta z zahodno sosedo ne more privoščiti. Nazadnje, ko je Tito z Italijani meril moči, je izgubil Trst, Gorico in preostalo Furlanijo – Julijsko krajino.