Dogajanje v DZ je zadnje tedne nenavadno: Prebudili so se poslanci SMC, SD in DeSUS pa se obnašata, kot da nista več del te koalicije

Datum:

Suzana Lep Šimenko je dobra štiri leta poslanka Državnega zbora RS. Dobro pozna področje gospodarstva, še bliže pa so ji aktualne teme v občinah Spodnjega Podravja in zelo jo skrbi razvojni zaostanek haloških občin. V okviru te funkcije se Lep-Šimenkova zavzema za ustvarjanje boljših pogojev za razvoj in rast gospodarstva, za davčno razbremenitev in odpravo administrativnih ovir na vseh področjih, za skladen regionalni razvoj ter razvoj območja Haloz.

Lep-Šimenkova je podpredsednica Odbora za gospodarstvo in članica Odbora za finance in monetarno politiko, Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Je nadomestna članica delegacije DZ v Parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in delegacije DZ v Parlamentarni skupščini SEECP. Predseduje parlamentarnim skupinam prijateljstva s Poljsko, Indijo, Južno Korejo in Portugalsko. Je predsednica Ptujske regijske koordinacije Slovenske demokratske stranke (SDS), predsednica občinskega odbora SDS Videm in podpredsednica odbora za gospodarstvo pri strokovnem svetu SDS. Trenutno je v Državnem zboru predsednica kluba parlamentark in ker se mandat poslancem počasi izteka, nas je zanimalo, kaj o svojem delu, prizadevanjih pravi poslanka s Ptujskega.

Gospa Suzana Lep Šimenko, zanima nas kakšno je trenutno dogajanje v DZ in kako bi opisali delo poslanca po zdaj že štirih letih, odkar ste v poslanskih vrstah?
Dogajanje v Državnem zboru zadnje tedne je precej nenavadno. Po skoraj 4 letih so se prebudili poslanci SMC, ki vlagajo številne zakone, pod katere so podpisani sami in ne poslanska skupina. Več kot očitno je to le njihov predvolilni manever, brez resne namere po ureditvi teh področij, sicer bi le to storili pretekla leta, ko so imeli za to vse realne možnosti. Poslanski skupini koalicij SD in Desusu pa se obnašata, kot da več nista del koalicije, saj kritizirata delo Vlade, katere del sta tudi sami. To je seveda zelo težko razumeti.


Če želiš biti aktiven poslanec imaš zelo natrpan urnik, od številnih sej v DZ in sej delovnih teles, do prebiranja in priprave gradiv za seje, dela znotraj poslanske skupine, v okviru stranke kateri pripadaš, medijski nastopi, razne okrogle mize, delo v poslanskih pisarnah, obiski po terenu … Ob natrpanem urniku je pogosto težko, vendar poskušam čim več časa preživeti z občani. Le tako si namreč predstavljam vlogo poslanca kot prvega predstavnika ljudi. Žal marsikateri poslanec prehitro pozabi, da je v vlogi prvega predstavnika ljudstva in kaj hitro prevzame vlogo predstavnika in zagovornika aktualne vladajoče oblasti. Kar je seveda slabo, saj pobude za odločitve prihajajo iz napačne smeri. Namreč po veljavni ustavni ureditvi in upam, da bo tako tudi ostalo, ima v naši državi še vedno oblast ljudstvo. Najboljše rešitve tako prihajajo od ljudstva preko svojih predstavnikov poslancev, najslabše pa so tiste, ki jih sprejemajo posamezniki na oblasti v imenu interesnih skupin, ki so jih postavili na oblast.

Pred vstopom v Državni zbor ste bili zaposleni v gospodarstvu. Kateri so bili vaši ključni razlogi za vstop v politiko?
Prvi razlog je spoznanje, da vsaka država za svoj obstoj in razvoj potrebuje tudi uspešno politiko. Prav je, da se zanjo odločamo tudi mlajši, saj je naš pogled drugačen, neobremenjen s preteklostjo in v veliki zaskrbljenosti ter odgovornosti za prihodnost. Drugi razlog je usmerjen v moje ocene o stanju slovenskega gospodarstva. Vez med politiko in gospodarstvom je preveč šibka. Ker sem večino svojih delovnih izkušenj pridobila v gospodarstvu, potrebe gospodarstva razumem in jih lahko veliko bolje zastopam kot tisti, ki tovrstne izkušnje nimajo.

Haloze potrebujejo enovito obravnavo
Za poslanko ste bili izvoljeni v okraju, ki zajema občine Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Kidričevo. Živite v občini Videm, za to te kraje tudi dobro poznate. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar v teh občinah ocenjujete kot najbolj problematično?
Kot problematično bi izpostavila neposeljenost in vse večjo zaraščenost Haloz. Kar šest izmed omenjenih občin je na območju Haloz. Te občine spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji in so po razvitosti okoli 80 odstotkov slovenskega povprečja. Iz območja Haloz, si so tradicionalno kmetijska pokrajina, so se v preteklosti ljudje odseljevali v bližnja industrijska središča, medtem ko jih v zadnjih letih ogroža predvsem negativni naravni prirast, ki je posledica staranja prebivalstva. Posledica zmanjšanja števila in staranja prebivalcev se tako marsikje kaže v zaraščanju kmetijskih zemljišč in vinogradov. Prav je, da ob tem poudarim, da je ključni razlog v težkih razmerah za kmetovanje, saj so pobočja marsikje izjemno strma, delo na teh pobočjih izjemno trdo in pogosto s sodobno kmetijsko mehanizacijo nemogoče. Žal je tako, da v kolikor ni primernih spodbud za razvoj takšnih območij, prihaja do zapuščanja teh površin in preseljevanja ljudi, še posebej mlade generacije, ki ne vidijo priložnosti za spodobno življenje.


Kot problematično ocenjujem tudi majhno število delovnih mest v neposredni bližini kraja bivanja, kjer moram izvzeti občino Kidričevo, ki je gospodarsko ena močnejših v regiji.

Ima pa celotno območje izjemno privlačno pokrajino, čisto okolje in izreden neizkoriščen potencial, tako na področju turizma, malega gospodarstva, kot tudi kmetijstva. Zavedati se je potrebno, da tukaj skozi teče ena od glavnih evropskih prometnih žil, ki je tako rekoč neizkoriščena. Prav tako so Haloze zaključena celota, ki potrebujejo enovito obravnavo. S pravimi ukrepi države, inovativnim in organiziranim pristopim lokalne skupnosti ter lokalnimi partnerji bi lahko bistveno zmanjšali razvojne zaostanke haloških občin, glede na slovensko povprečje.

Celoten intervju si lahko preberete TUKAJ

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...