fbpx

Izvoljenih je bilo pet večnih županov, v drugi krog županskih volitev tudi poslanec iz vrst SDS Janez Magyar

Poslanec SDS Janez Magyar (Foto: STA)

Tokratne lokalne volitve je zaznamovala nizka volilna udeležba. Na volišča se je namreč odpravilo 47,47 odstotka volivcev, kar je manj kot pred štirimi leti, ko se je na volišče odpravilo 51,18 odstotka volivcev in tudi manj kot teden dni nazaj, ko se je na drugi krog predsedniških volitev odpravilo 53,22 odstotka volilnih upravičencev. Največ volivcev je tokrat volilo v občini Hodoš, najmanj pa v občini Horjul. Najvišjo udeležbo na lokalnih volitvah v prvem krogu doslej smo sicer zabeležili leta 2002, ko je bila udeležba 72,10-odstotna. Župana so v prvem krogu izvolili v 165 od 212 občin. 

Če se fokusiramo zgolj na mestne občine, lahko vidimo, da je polovica od 12 mestnih občin dobila župane v nedeljskem prvem krogu lokalnih volitev, drugod pa bodo nanj morali počakati še dva tedna. Na Ptuju je bila izvoljena Nuška Gajšek, v Slovenj Gradcu je bil izvoljen Tilen Klugler, v Novem mestu Gregor Macedoni, v Ljubljani Zoran Janković, v Velenju Peter Dermol in v Kopru Aleš Bržan. V drugem krogu se bosta za župana Celja pomerila dolgoletni župan Bojan Šrot in Matija Kovač. Za župana Kranja se bosta pomerila Matjaž Rakovec in Ivo Bajec, za župana Krškega Dušan Šiško in Janez Kerin, za župana Maribora Saša Arsenovič in Franc Kangler, za župana Murske Sobote Damjan Anželj in Andrej Mešič in za župana Nove Gorice Samo Turel in Klemen Miklavič.

Petim večnim županom uspelo, župan z najdaljšim staležem se bo še moral boriti
Nov županski mandat je uspelo osvojiti 137 aktualnim županom, poroča STA. Tudi v Borovnici je bil izvoljen aktualni podžupan Peter Črnilogar, ki je doslej kot podžupan vodil občino. Kar petim županom je uspelo osvojiti že osmi mandat. Z županovanjem v Rogaški Slatini bo tako nadaljeval Branko Kidrič, v Zagorju ob Savi Matjaž Švagan, v Cerkljah na Gorenjskem Franc Čebulj, v Rogatcu Martin Mikolič, v Gornjih Petrovcih pa Franc Šlihthuber. Župan z najdaljšim staležem v Sloveniji Bojan Šrot se bo moral za izvolitev v drugem krogu še boriti za naklonjenost Celjank in Celjanov.

Slika je simbolična. (Foto: STA)

V drugi krog županskih volitev poslanec SDS Magyar
V boj za županski stolček so se podali tudi bolj prepoznavni obrazi. Dosedanji kočevski župan Vladimir Prebilič, ki se je nedavno neuspešno podal tudi v tekmo za predsedniški stolček, bo pričakovano nadaljeval županovanje. V Trbovljah je uspel boj nekdanjemu ministru za kulturo Zoranu Pozniču, v drugi krog boja za županski stolček občine Brežice se je uspelo uvrstiti nekdanjemu predsedniku Državnega zbora RS Igorju Zorčiču. Ta se bo moral čez dva tedna pomeriti z dolgoletnim županom Ivanom Molanom. V drugi krog za župana Lendave se je uspel uvrstiti poslanec stranke SDS Janez Magyar. Če bo Magyar zmagal bitko proti Ivanu Koncutu, se bo moral posloviti od poslanske funkcije. Najbolj znan obraz, ki se mu je za las izmuznila uvrstitev v drugi krog volitev, je nekdanji minister za zdravje Janez Poklukar. Občino Gorje bo tako še naprej vodil Peter Torkar.

V Krškem se bosta v boj za župana podala Janez Kerin in nekdanji poslanec ter svetnik stranke SNS Dušan Šiško. V občini Ilirska Bistrica se bosta za stolček pomerila dosedanji župan Emil Rojc in Gregor Kovačič, ki je kandidiral s podporo volivcev.

Najmlajši župan je star 29 let
71-letni Franc Leskovšek je najstarejši župan, ki bo še naprej nadaljeval z vodenjem občine Dobje. Vodenje občine Hodoš pa bo z 29 leti prevzel najmlajši župan Denis Tamaško. Župani občine Šenčur Ciril Kozjek, občine Razkrižje Stanko Ivanušič, občine Horjul Janko Prebil in občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj štejejo več kot 70 let. Temu klubu se bo v začetku leta, ki prihaja, pridružil tudi dolgoletni ljubljanski župan Zoran Janković. Med župani, mlajšimi od 35 let, so poleg Tomaška še naslednji župani: David Klobasa (Sveta Trojica v Slovenskih goricah), Sašo Kodrič (Majšperk), Andraž Pogorevc (Vitanje) in Rok Roblek (Preddvor).

Robert Golob je na lokalnih volitvah samozavestno napovedoval pohod po lokalni samoupravi, a mu to več kot očitno ni uspelo. Izvoljena je bila namreč le ena njihova kandidatka za županjo, prav tako niso slavili po številu izvoljenih svetnikov. Stranka SDS je bila namreč tista, ki je dobila največ svetnikov v občinskih in mestnih svetih (494 mandatov). Največ je bilo izvoljenih županov stranke SLS (13), sledili so župani strank SDS (11) in NSI (11). Stranki SD je uspela izvolitev 10 županov, pri stranki Levica ni bil izvoljen nihče.

Predsednik vlade Robert Golob (Vir: STA)

Slovenija je še vedno blagoslovljena s svojim podeželjem
Dolgoletni novinar in opazovalec političnega dogajanja Jože Biščak v zvezi z volitvami meni, da je ravno zaupanje tisto, ki loči urbana naselja od podeželja. Po vaseh je po njegovih besedah življenje trdo, a dokaj enostavno. Ljudje namreč vedo, da bodo preživeli od lastnih rok, ne od besed. “Precej zaprte skupnosti, kjer ljudje poznajo vsakega, so preživele ter ohranile jezik, kulturo, tradicijo in vero ravno zaradi zaupanja v svojo skupnost in nezaupanja do tujcev. Njihovega zaupanja ni mogoče kupiti, treba si ga je pridobiti. In ta pot je zelo dolga. Čeprav se je Kovačeva hvalila Obami, konservativne skupnosti ni mogoče spremeniti z enim obiskom, kaj šele z neko aktivistično taktiko,” je poudaril in pojasnil, da zato na podeželju ljudje glasujejo za konservativne stranke.

Za razliko od podeželja mesta po besedah Biščaka gradijo na prevari: vzporedni svet namreč slikajo kot realnost. Prišlek ali ideološko primerna oseba je namreč takoj deležna vseh vrst socialnih pomoči. “Zdi se mu, da je to nekaj naravnega. In ker je z vsemi ugodnostmi prestavljena v fantazijski film, kjer junak asfalt pod nogami občuti kot mehko travo, na volitvah glasuje v nasprotju z realnostjo in naravnimi vrednotami. Ta dovršeni urbani konstrukt, ki je poln razmah na stari celini doživel v zadnjih pol stoletja in se dotaknil tudi Slovenije, skuša doseči, da domišljija prevlada nad spominom. Podeželje temelji predvsem na izkušnjah spomina, medtem ko mora urbano naselje izdelati ogromno podrobnosti (od infrastrukture do služb), da zapelje lastni spomin v fantazijski (socialistični) svet. Povedano drugače: pozabljanje tradicionalnega (naravnega) je izvorni del prevare”.

Jože Biščak (Foto: Demokracija)

Rezultat lokalnih volitev je po Biščakovih besedah pričakovan in je odraz prepada med naravnim in tradicionalnim na podeželski strani ter umetnim in postmodernističnim na urbani strani. “Upajmo, da bo tako še nekaj časa ostalo, saj je podeželje še zadnji branik tega, čemur lahko rečemo slovenstvo v svoji najbolj žlahtni obliki. Da bi tako tudi ostalo, morajo avtohtoni in staroselci na podeželju imeti oblast v svojih rokah.” Kmetje namreč dobro vedo, kaj je levičarska prevara: poskus dobrikanja in sejanja megle, da centralnoplanski uradnik v socialistični prestolnici bolj od njega ve, kaj je dobro zanj. “Takoj spregleda nevarnost, ko se mu socialisti ponudijo, da bodo oni skrbeli za ohranjanje kulturne dediščine na podeželju. Natančno vedo, da prinašajo samo uničenje in revščino. Te lekcije so se naučile cele generacije, postale so imune na odločitve, ki jih sprejemajo popolnoma neznani in zlonamerni ljudje daleč proč od kmetij,” med drugim še dodaja Biščak, ki meni, da smo lahko z rezultatom lokalnih volitev zadovoljni. “Pokazalo se je, da po vaseh in manjših krajih še vedno prevladuje zdrav razum, da je Slovenija še vedno blagoslovljena s svojim podeželjem,” je prepričan.

Sara Kovač