V soseski Kočevska rezidenca naj bi imeli težave s posameznimi Romi, ki jim je stanovanja oddal Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad RS je v omenjeni soseski kupil 76 stanovanj v dveh blokih, ki jih zdaj po tržni najemnini oddaja prek javnega razpisa. Sklad je od avgusta lani oddal 66 stanovanj, od tega naj bi jih sedem oddal romskim družinam. Po nekaterih podatkih naj bi Romi nekatera stanovanja v tej soseski tudi kupili.
Nekateri posamezniki iz romskih družin pa naj bi zdaj po poročanju STA ostalim stanovalcem povzročali težave. Slednji so v anonimnem pismu namreč zapisali, da so se v soseski začele pojavljale kraje in preprodaja drog. Posledično naj bi se bali zase in za svoje otroke, mlade družine pa naj bi se zaradi tega tudi že izseljevale iz soseske. Dodali so, da nimajo nobenih predsodkov do ljudi drugih ras, verske ali etnične pripadnosti, si pa želijo živeti v slogi, miru in predvsem varnem okolju.
Stanovanjski sklad je pri tem pojasnil, da zakonodaja ne dovoljuje razlikovanja med prebivalci, ko gre za oddajo stanovanj. Hkrati so bili kritični do vodstva občine Kočevje, ki jih ni seznanilo s kakršnimi koli pomisleki glede nakupa. Navedli so, da jim je občina problematiko predstavila kot veliko manj kompleksno, kot v resnici je. Občina pa bi lahko npr. vplivala tudi na to, da bi pri najemu stanovanj imele prednost mlade družine z zaposlenimi starši, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, česar pa ni storila.
Na občini Kočevje so za STA navedli, da so z razvojem dogodkov v Kočevski rezidenci seznanjeni in se težavo trudijo reševati. Župan Vladimir Prebilič pa si “kot predstavnik lokalne skupnosti želi sobivanja vseh brez motenj in poseganja v svoboščine drugih”.
Medtem sicer še ni povsem jasno, kako pereče so težave sostanovalcev v soseski Kočevska rezidenca. Na stanovanjskem skladu navajajo, da so doslej prejeli nekaj splošnih sporočil oziroma pomislekov zoper vseljevanje Romov v naselju. Prejeli so tudi nekaj pritožb glede preglasne glasbe, glasnega govorjenja in povzročanja hrupa s premikanjem stolov, ki pa se sicer “ne razlikuje od pritožb glede kršenja miru, ki se lahko pojavljajo tudi na nekaterih drugih lokacijah”.
Policija sicer glede na obstoječo zakonodajo ne sme zbirati podatkov o nacionalni pripadnosti povzročiteljev kaznivih dejanj, pri ročnem pregledu dokumentacije pa so ugotovili, da od 1. januarja do 28. novembra lani v soseski ni bilo obravnavanih kršitev javnega reda in miru in kaznivih dejanj, povezanih s pripadniki romske skupnosti.