Pred vrati so lokalne volitve, kjer bodo občine izbirale svoje župane ali županje na podlagi njihovih kampanj, dosežkov iz preteklosti in tudi vrednot, ki jih zagovarjajo. Veliko pozornost zbujajo lokalne volitve v Občini Domžale, kjer se za županski stolček poteguje domžalski občinski svetnik Matej Oražem, ki je letos po KPK že dvakrat kršil načelo integritete, za županski stolček pa se poteguje tudi nekdanja podžupanja Renata Kosec, ki sicer zagovarja transparentnost, vendar nekatera dejstva kažejo drugače. Njeno dosedanje sistematično delovanje v tem smislu, da jo podpirajo bivši finančno nagrajeni, lahko kaže na njen modus operandi.
KPK je že drugič letos ugotovila, da je domžalski občinski svetnik Matej Oražem, sicer izvršni direktor nogometnega kluba Domžale ter kandidat za župana Domžal na letošnjih lokalnih volitvah, kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in čeprav se njegova politična nasprotnica Renata Kosec, ki kandidira na svoji listi, želi predstaviti kot transparentna, ERAR-jevo poročilo o financiranju določenih oseb, ki so danes na listi njenih podpornikov, kaže drugo sliko o Renati Kosec.
Renata Kosec je svojo poklicno pot začela na Občini Domžale pred skoraj dvajsetimi leti, zadnja ne polna dva mandata pa je opravljala na mestu podžupanje Občine Domžale, s katerega je bila s strani župana Tonija Dragarja razrešena 1. 4. 2022, kar je bilo za Domžalčane pravo presenečenje, sploh glede na to, da ji je sodeč po funkciji župan zelo zaupal, želel pa jo je tudi za svojo naslednico. Zakaj se je to zgodilo, sicer ni znano, se pa slišijo določena ugibanja, da je župan iz določenih (morda v nadaljevanju pojasnjenih razlogov) prenehal zaupati. Dejstvo je, da se je Koščeva odločila kandidirati za županjo Domžal na svoji samooklicani neodvisni listi na podlagi projektov iz preteklosti, s katerimi se rada pohvali, čeprav ji Domžalčani, sodeč po naslednjem zapisu, zanje ne pripisujejo kaj dosti zaslug.
Objava v Domžalskem časniku Slamniku, ki jo je zapisal Jurij Smole, namreč trdi, da se Renata hvali s svojo kreativno listo in programom, ki ga je ‘preplonkala’ od svojega bivšega šefa. Mimogrede je tudi vehementno izdala svojo prejšnjo listo (LTD), ko je ugotovila, da s smejčkanjem in nastavljanjem fotoaparatom na vsaki možni pasji procesiji lahko poseže po županovanju. “Kje pa so kompetence za vodenje občine?” se sprašuje občan, ki dodaja, da je “njena lista brez vsebine, njene bivše zasluge pa so podrta in uničena fontana iz občinskega parka, ki smo jo plačali Domžalci, ker je gospa kandidatka v času svojega vladanja še očistiti in vzdrževati ni znala.”
“Neskončno si želi postati šerif Domžal, pa nima nobene vsebine, s katero bi nas prepričala. Ob vsej šlamastiki, ki jo je za dobro plačilo delala doslej, si upa ponovno kandidirati? Nenazadnje tudi kampanjo vodi kot občinska uslužbenka, ki nima nobenih zadolžitev in dela,” trdi zapis v Slamniku, pri čemer se naši zanesljivi viri sprašujejo tudi, kako ji uspe v službenem času voditi kampanjo in ne biti prisotna v pisarni, na kar so njene vodje že opozorile vodstvo Občine Domžale.
Njen podpornik nihče drug kot Drago Kos
Koščeva v svoji kandidaturi igra na karto transparentnosti in boja proti korupciji, zato je organizirala celo okroglo mizo v Domžalski knjižnici, na kateri sta bila osrednja gosta njen podpornik Drago Kos, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bil (ironično) v preteklosti večkrat ovaden zaradi zlorabe položaja in korupcije, ter Igor Klančnik, član upravnega odbora Transparency International Slovenia (TI Slovenia). Od kod se poznata Renata Kosec in Drago Kos, javnosti sicer ni znano, vendar nekateri naši viri pravijo, da ima Koščeva na KPK visoko pozicionirano vezo, ki naj bi jo celo domnevno izkoristila pri prijavi KPK njenega političnega nasprotnika Mateja Oražma, ki je bil s strani KPK že dvakrat oglobljen.
Zanimiva pa so naslednja dejstva, ki domnevno kažejo na to, da Renata Kosec le ni tako transparentna, kot želi prikazati. Ko pogledamo njeno listo podpornikov, so na njej izrecno imena, ki so z Občino Domžale v preteklosti že sodelovala, ta jih je celo financirala.
Njeni podporniki so namreč naslednji, evidenca iz Erarja pa prikazuje, da so njeni ti isti prav v času njenega delovanja kot podžupanje na Občini Domžale, ko je bila pooblaščena, da lahko upravlja z občinskim denarjem tudi brez vednosti župana, zaslužili lepe denarje.
Med njenimi podporniki je tako moč videti naslednje osebe:
- Rok Trkaj, ki je bil tudi glavni gost na kongresu njene liste Renate Kosec, je prek Občine Domžale po podatkih iz Erarja zaslužil 10.550,00 evrov;
- Beno Štern, ki je s svojim podjetjem Infinita d. o. o., sicer Domžalčan, pri sodelovanju z Občino Domžale v letu 2021 in v začetku 2022 zaslužil 24.278,00 evrov za vodenje tečaja o pridobivanju evropskih sredstev;
- Teja Kralj, udeleženka slovenskega Exatlona, žena nogometaša Domna Kralja in nekdanja sodelavka Renate Kosec iz časov začetka zaposlitve na Občini Domžale;
- Matevž Kaše, ki je v zadnjih treh letih dobil 14.407,00 evrov od domžalske občine;
- arhitekt Benjamin Hafner, občinski svetnik, kar pod vprašaj postavlja tudi njegovo delo za občino. Ta je namreč zgradil park sprostitve za dragih 140.000 evrov (par lesenih klopc pod svetilkami).
Ker so njeni podporniki izključni tisti, ki so mastno služili na račun Občine Domžale in to v času njenih pooblastil in pristojnosti, to upravičeno zbuja marsikateri dvom o njenem korektnem delovanju.
MJU zadeve, vezane na domnevno sporno financiranje političnih kampanj, sicer ne obravnava, so nam pa iz KPK pojasnili, da je izražanje podpore kandidatom osebna odločitev vsakega posameznika in njegova ustavna pravica ter samo po sebi ni sporna, da pa je iz finančnega vidika za to pristojno Računsko sodišče, na katerega smo se prav tako obrnili, vendar do tega trenutka odgovora še nismo dobili.
Je omenjeno delovanje Koščeve njen “modus operandi”?
Z vidika Komisije za preprečevanje korupcije torej sama podpora kandidatom ni sporna, drugače pa bi bilo, če bi iz konkretnih primerov izhajale okoliščine, ki bi nakazovale na nasprotje interesov. Iz KPK so nam pojasnili, da so v “Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (37.–40. člen ZIntPK) nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog,” in dejstvo je, da je Koščeva z navedenimi dejstvi in preteklim financiranjem resnično ustvarila “videz pristranskosti” pri svojem preteklem izvajanju javnih nalog.
Sploh po tem, ko KPK še navede, da mora “ob tem presoja videza ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog temeljiti na realnih (pred)postavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma pozicijo uradne osebe v konkretnem primeru. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov, so predlaganje sebe in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakor koli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva in sklepajo zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.” To pa dokazujejo številke v Erarju in podatki o njenem preteklem delovanju in odločanju o tem, koga in koliko bo financirala kot podžupanja.
Tanja Brkić