8. marca 2022, na dan žena, so na ženskem stranišču bežigrajske gimnazije v Ljubljani dijaki naleteli na feministični pamflet, pod katerega so se podpisali Mladi aktivisti, sicer slovenski javnosti bolj znani kot razvajena marksistična mladež, ki paradira pod krilatico Mlada aktivistična organizacija, MAO. V svoji klasični zlajnani maniri sta po njihovem mnenju za vse probleme prvega sveta še vedno kriva patriarhat in kapitalizem. Na Gimnaziji Bežigrad se je šolal nekdanji MAO skrajnež in aktivist Lars Podkrajšek.
Nekoč ugledna gimnazija postaja prava valilnica levičarskega aktivizma. Tam dijake uči marksist Jani Kovačič, o levo-politični indoktrinaciji pa smo že večkrat poročali. Med drugim se je tam šolal tudi MAO aktivist Lars Podkrajšek, znan iz časov protivladnih protestov. Kot kaže, pa je skrajna MAO organizacija na šoli še vedno prisotna. Ena od dijakinj nam je namreč poslala letak, ki so ga razobesili na ženskem stranišču.
“Liberalni feminizem je prevladujoča oblika feminizma, ki smo ji danes izpostavljeni v mainstream medijih,” so v svojem pamfletu naslovljenem “Ne kupuj samozavesti!” zapisali pripadniki MAO. Podobnost kratice Mladinske aktivistične organizacije s kitajskim komunističnim diktatorjem ja navkljub vsem metodam, ki so jim skupne, po trditvah MAO zgolj naključna.
Včasih so feministke kot problem izpostavljale, da ženske niso bile svobodne, danes te iste feministke trdijo, da imajo ženske še preveč svobode. Za vse pa je kriv – tako kot vedno, ko pride do feminizma -– patriarhat. Pri MAO jadikujejo, da je feminizem včasih bil radikalni upor, danes pa je podrejen patriarhatu “do točke, kjer se vsaka izbira, ki jo ženska naredi, samodejno dojema kot nekaj, kar učinkovito pripomore k feminističnemu boju.” Kot primer tega so izpostavili, da je za žensko “empowering” karkoli stori, pa naj si noge obrije ali ne. Po mnenju mladih marksistov že s tem, ko ženske mislijo na britje nog, bi ali ne bi, zapadejo v past patriarhata, ki jim vsiljuje svoje lepotne standarde.
Imamo ženske kvote
Če bi patriarhat imel toliko moči, da ženskam lahko vsili lepotne standarde, potem bi lahko očetje prepričali svoje hčere, da ne kupujejo do amena strganih hlač. Na veliko žalost celotnega patriarhata se še vedno odštevajo lepi denarci za popolnoma nove še bolj strgane hlače.
Po trditvah MAO liberalni feminizem feminističnega boja ne povezuje s kapitalističnim izkoriščanjem, temveč “napada le probleme, za katere pozna enostavne, površinske in individualistične rešitve, ignorira pa dejanske problematike, kot sta ekonomska odvisnost od moških in sistemska objektifikacija žensk.” Z drugimi besedami, maoisti liberalnemu feminizmu zamerijo, da se v 21. stoletju na domači grudi ne morejo igrati pravih kulturnih revolucionarjev. Feminizem je dosegel svoje. Ženske imajo vse pravice, pred zakonom so izenačene z moškimi. Še več, zakon v nekaterih primerih celo diskriminira v njihov prid z vzpostavitvijo obveznih kvot.
Maoisti se zato osredotočajo na “dejanske problematike”, kot je “sistemska objektifikacija žensk”, obenem pa prezrejo, da so ravno tej isti “sistemski objektifikaciji” podvrženi tudi moški. Najbolj bizaren je argument o nedosegljivih lepotnih standardih. Gre za še eno krilatico, ki se stalno ponavlja, nihče pa nikoli ne pove, kakšni točno so to nedosegljivi lepotni standardi. Raziskave namreč kažejo, da so moški tisti, ki morajo pokazati interes, ženske pa tiste, ki konec koncev izbirajo. To potrjuje tudi vrsta raziskav, osredotočenih na zmenkarske aplikacije, kjer se je izkazalo, da se velika večina žensk precenjuje. Zaradi velikega interesa s strani moških so namreč prepričane, da izgledajo veliko bolje kot v resnici.
Sodobni feminizem preveč individualiziran
Maoisti naprej problematizirajo “ponotranjene sovraštva do lastnega telesa”, ki naj bi se reševalo z nakupovanjem kozmetike, modnimi mikrotrendi, “toksično kulturo fitnesa”, kulturo diet in lepotnimi operacijami. Na koncu maoisti žalujejo za 1. in 2. valom feminizma, ki sta bila kolektivistična, danes pa prevladuje individualizem. Ni umanjkal niti znak, da so podvrženi teoriji spola in po vsej verjetnosti verjamejo, da so tudi moški lahko ženske. “Kot posamezniki_ce lahko gradimo odnose, ki temeljijo na povezanosti in solidarnosti ter širimo uporniški duh,” so zapisali. Na koncu se uspe patriarhatu zavleči tudi med najbolj predane feminist_ke.
Za konec so maoisti dodali: “Vsak boj pristnega feminizma je hkrati tudi antikapitalističen.” Če bi to bilo res, bi se maoisti zavzemali, da ženske ostanejo doma in skrbijo za otroke, namesto, da svojo mladost za male denarje prodajajo “gazdam” in delajo kot sužnje po 40 ali več ur na teden. A za maoiste in ostale feministke je biti poročena ženska z otroki suženjstvo in zatiranje, hlapčevati za nekoga drugega pa svoboda. Na ta fenomen feminizma, ki se nikoli ne spremeni, je že pred desetletji opozarjal tudi C. S. Lewis.
Peter Truden