Na mednarodni konferenci o človekovih pravicah za vse starosti v okviru predsedovanja Evropske unije so udeleženci izpostavili nujnost vključevanja vseživljenjskega vidika in pristopa k staranju. “Odsotnost celovitega pristopa k staranju, ki bi temeljil na človekovih pravicah, je ključni izziv, ki bi ga moral obravnavati tudi prihodnji trio predsedujočih držav Svetu EU in Evropska komisija,” so poudarili. Evropska komisija, države članice in civilna družba bi po njihovem mnenju morale sodelovati in uporabiti vsa ustrezna orodja za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti vključno z možnostmi za usposabljanje, izobraževanje in sodelovanje med mladimi in starejšimi, ki so ključne strategije za zmanjšanje starizma. Korak bližje k temu je so včeraj pristopili v Državnem zboru, kjer je bil sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, po katerem bo med drugim prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe.
Meseca novembra se je odvijala mednarodna konferenca pod naslovom Človekove pravice za vse starosti: Spodbujanje vseživljenjskega vidika in medgeneracijskega sodelovanja za spoprijemanje s starizmom v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Na konferenci je 22 govorcev po video povezavi, ob prisotnosti 653 udeležencev iz preko 60 držav obravnavalo starizem in možne poti za njegovo omejevanje.
Po besedah ZDUS je škodljiv pojav stereotipov, predsodkov in diskriminacije ljudi na osnovi starosti, ki je največkrat uperjen proti starejšim ljudem, prizadene pa lahko tudi mlajše, ovira vzpostavljanje ustvarjalnih odnosov v družbi, odriva diskriminirane skupine od sodelovanja v njej in krši njihove človekove pravice. “Razširjen je pri nas, v Evropi in drugje po svetu ter vpliva na oblikovanje politik, ki razdvajajo pripadnike skupin ljudi različnih starosti,” so poudarili.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mreža Age Platform Europe in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije po ugotovitvah in predlogih nastopajočih povzeli najpomembnejše zaključke, ki predstavljajo sporočilo najširši javnosti in napotujejo na nadaljnje delovanje.
Na ravni EU do celovitega pristopa k staranju
Organizatorji menijo, da je potrebno v politike, ki urejajo področje staranja tako na državni ravni kakor na ravni EU vključiti vseživljenjski vidik in pristop k staranju, ki temelji na pravicah. Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in vseh ukrepov, ki bodo predlagani na podlagi Zelene knjige o staranju, mora temeljiti na teh dveh pristopih. “Odsotnost celovitega pristopa k staranju, ki bi temeljil na človekovih pravicah, je ključni izziv, ki bi ga moral obravnavati tudi prihodnji trio predsedujočih držav Svetu EU in Evropska komisija,” so poudarili.
Ob zavedanju, da je starizem zelo razširjen in družbeno sprejet predsodek ter glavni razlog za kršitve človekovih pravic starejših in mlajših oseb tudi poudarjajo, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe proti starizmu ter podpirati različne dejavnosti in kampanje za ozaveščanje o njegovih negativnih posledicah. Ob upoštevanju dokazov o diskriminaciji na podlagi starosti in njenih posledic je treba izboljšati naše zakone, politike in mednarodne mehanizme za varstvo človekovih pravic.
Za reševanje zgoraj navedenih izzivov bi po njihovih besedah v prihodnosti morali okrepiti prizadevanja na ravni EU in v okviru Odprte delovne skupine OZN za staranje za pravno zavezujoče mednarodno orodje na področju človekovih pravic starejših, ki bi okrepilo varstvo človekovih pravic starejših in Odprti delovni skupini omogočilo izpolnjevanje njenih nalog.
Evropska komisija, države članice in civilna družba bi po njihovem mnenju morale sodelovati in uporabiti vsa ustrezna orodja za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti vključno z možnostmi za usposabljanje, izobraževanje in sodelovanje med mladimi in starejšimi, ki so ključne strategije za zmanjšanje starizma. “Spodbujamo prihodnji trio predsedujočih držav Svetu EU, naj nadaljuje delo na področju politik o staranju, ki temeljijo na človekovih pravicah, vseživljenjskem vidiku, medsektorskem pristopu in priznavanju prispevka starejših v družbi,” so sklenili.
S pomočjo ukrepov proti diskriminaciji starejših
V Sloveniji se problematike starejših dokaj dobro zavedamo. S tem namenom je vlada želela storiti korak naprej in s pomočjo predlaganega zakona zagotoviti sistemsko urejeno rešitev dolgotrajne oskrbe. Koalicijske poslanske skupine, v DeSUS in SNS so izpostavili nujnost njegovega sprejetja, da bi tako končno sistemsko vzpostavili dolgotrajno oskrbo, ki ostaja pereč problem v Sloveniji.
Slednjim je včeraj uspelo zakon tudi potrditi, s čimer je bila podana osnova za sistemsko reševanje dolgotrajne oskrbe. Med drugim se tudi načrtuje, da bi lahko leta 2025 vzpostavili sistem obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kar bo v največjo pomoč vsem tistim, ki si nastanitve v domu za starejše do sedaj niso mogli privoščiti, kar je še en korak bližje k zmanjšanju diskriminacije starejših. Zakon pa bo po pozivu Zveze društev upokojencev Slovenije tudi omogočal vključitev prostovoljcev v sistem dolgotrajne oskrbe, ki je ena izmed rešitev zgoraj omenjene medgeneracijske solidarnosti.
Sara Rančigaj