Na okrogli mizi v Portorožu so se zbrali predstavniki živilskih in kmetijskih podjetij, kjer so razpravljali o koronski krizi, ki je celotni panogi prinesla ogromno izzivov. Po oceni ekonomista Aleša Kuharja je kmetijsko-živilska panoga krizo sicer prebrodila bolje kot preostalo gospodarstvo.
Srečanja se je udeležil tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je prispel neposredno iz Portugalske, kjer je potekalo neformalno srečanje kmetijskih ministrov glede novega programskega obdobja skupne kmetijske politike. Izrazil je prepričanje, da so precej zbližali stališča in da bodo v roku 14 dni zreli za doseg političnega dogovora. Na posvetu je bil prisoten tudi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič, ki je poudaril, da so izredne razmere zaradi epidemije opozorile na izzive zagotavljanja varne in kakovostne hrane ter ob tem izpostavil strategijo Od vil do vilic, ki bo vključevala tudi ukrepe za boj proti goljufijam s hrano. Pri tem bo ključno sodelovanje celotne agro-živilske verige. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, pa je na posvetu izpostavil pomembnost samooskrbe in čim krajše prehranjevalne verige in opozoril, da so z do zdaj sprejetimi protikoronskimi ukrepi relativno zadovoljni, vendar pa se bodo posledice zaprtja držav in celin zares pokazale šele, ko bodo protikoronskih ukrepi izzveneli.
Še pred začetkom dogodka okrogle mize je ekonomist Aleš Kuhar predstavil analizo poslovanja živilske panoge v lanskem letu. V letu 2020 se je namreč na globalni ravni zgodila hitra rast cen surovin, k čemur pa so prispevali tudi politični pritiski in rast cen energentov.
V pozdravnem govoru je Janez Rebec iz zbornice kmetijskih in živilskih podjetij poudaril, kako dobro so kmetijska podjetja preživela koronsko leto. Dejal je: “V najhujših časih smo dobavljali nemoteno, bili smo osrednja hrbtenica oskrbe. In sistem se ni zrušil”. Rebec pri tem vseeno opozarja, da je zaradi izjemne rasti cen surovin pred nami potenciala kriza. Dodal je še, da je kriza prinesla tudi nekaj dobrega, saj so mnoga podjetja prodrla z novimi zgodbami in uvedla nove pristope.
Na splošno so bili rezultati kmetijsko-živilske panoge v primerjavi s celotnim gospodarstvom očitno uspešnejši. Kuhar je v tem primeru navedel podatke, ki kažejo, da je živilska dejavnost ob 3-odstotnem padcu dohodkov realizirala okoli 112 milijonov evrov čistega dobička. Hkrati panoga kaže druge kazalnike krepitve, kor sta petodstotna rast donosnosti prodaje in prav tolikšna rast dodane vrednosti za zaposlenega.
Sara Kovač