Na sveti večer se postavljajo jaslice in božično drevo

Foto: STA

Po številnih domovih bodo danes zvečer, na predvečer božiča, postavljali jaslice, ki predstavljajo Jezusovo rojstvo v Betlehemu. Prav tako bo danes čas za postavljanje božičnega drevesca.

Središče jaslic je božja družina z Jožefom in Marijo ter malim Jezusom. Figurice so v sodobnosti večinoma iz plastične mase, pred 2. svetovno vojno pa so bile razširjene jaslice z upodobitvami na papirju, prilepljenem na karton. Takšne so bile tudi tiste, ki jih je natanko pred sto leti narisal slikar Maksim Gaspari, v njegovi rojstni vasi Selšček nad Cerknico pa so jih letos obudili.

Slikar je upodobil približno 70 likov, med njimi tudi pesnika Franceta Prešerna in Primičevo Julijo, risbam pa je priložil načrt postavitve z opisom. Pastirci in številni drugi liki, ki nastopajo ob Mariji, Jožefu in Jezuščku, so v tradicionalnih slovenskih nošah. Svete tri kralje pa je določil glede na takratno politično ureditev kraljevine Jugoslavije, ki je nastala iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi kralj je namreč upodobljen kot kralj Matjaž, sledita pa mu hrvaški in srbski kralj.

Ponekod tradicionalno pripravljajo uprizoritve živih jaslic. Med najstarejšimi tovrstnimi so v Postojnski jami, ki letos obeležujejo okroglih 30 let. Športno društvo lednih plezalcev Mlačca – Mojstrana pa že 18 let pripravlja ledene kulise za gledališko predstavo živih jaslic v soteski Mlačca. Ustvarjalcem prizorišča in predstave so letos nagajale visoke temperature, a kljub temu v dneh od srede do ponedeljka napovedujejo Božično zgodbo, ujeto v ledeno kraljestvo. V božičnem času so jaslice postavili tudi v večini slovenskih cerkva.

Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Doma so jih v 18. stoletju najprej postavljali meščani, v 19. stoletju pa je sledilo tudi podeželje. Pogosto jih je spremljalo okrašeno božično drevo, ki se je v mestnih okoljih začelo uveljavljati konec 19. stoletja, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni.

Komunisti ukinili praznovanje božiča in uvedli novoletno jelko
Po 2. svetovni vojni je božično drevo in jaslice na javnih prostorih nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa je ostalo v družinskem krogu. Skupaj s političnimi razmerami proti koncu 80. let 20. stoletja pa so se začele spreminjati tudi navade na tem področju in božič je spet dobil svoje mesto tudi v javnem prostoru.

Foto: STA

C. Š.