Nekdanji direktor PU Novo mesto postavil na laž Šarca in Pahorja: Marakeška deklaracija je za Slovenijo zavezujoča, Slovenija bo postala migrantski žep

Ilegalni migranti na poti v Slovenijo (vir: Nova24 TV, youtube)

Objavljamo odgovora Marjana Šarca, predsednika vlade, Boruta Pahorja, predsednika države, in stališče dr. Antona Olaja o dogodkih, povezanih z Marakeško politično deklaracijo in pričakovanem dogodku 10. decembra 2018 v Maroku.

Ilegalnih migrantov, ki čakajo na vstop v Slovenijo, je čedalje več. Ob tem je slovenska aktualna oblast že 2. maja 2018 v Maroku pristala na sprejem Marakeške politične deklaracije, ne da bi javnost o tem kaj vedela. S tem Slovenija na široko odpira vrata ilegalnim migrantom. Vladajoči se izgovarjajo, da dokument za Slovenijo ni zavezujoč, dr. Anton Olaj pa tovrstne navedbe postavlja na laž.

V Bosni in Hercegovini je več tisoč migrantov, ki čakajo na nadaljevanje poti čez Hrvaško in v Slovenijo. Njihovo natančno število niti ni znano, nekateri v BiH poročajo, da jih je že okoli 30.000, dnevno prihajajo novi. Veliko jih je že tudi na Hrvaškem, od koder domačini poročajo, da jih v nekaterih predelih okoli Plitvic in v Liki “kot mravelj”. Nekateri nameravajo oditi v druge zahodne države Evropske unije, vse več pa jih je, ki navajajo, da je njihova obljubljena dežela in s tem cilj – Slovenija.

Vladajoči se pripravljajo na postavitev migrantskih centrov v obliki šotorov ali zabojnikov
“Vlada Marjana Šarca se pospešeno pripravlja na njihov morebiten prihod v državo. Če se bo število ilegalnih prehodov meje podvojilo, bodo ob meji s Hrvaško začeli postavljati sprejemne centre v obliki šotorov ali zabojnikov,” je poročala komercialna televizija POP TV.

Uvodoma spomnimo, kakšni  odpori so bili, ko smo nekateri začeli opozarjati na povečan dotok ilegalnih migrantov. Posebno vztrajni smo bili pri tem na portalu Moja Dolenjska, to pa zato, ker je nova migrantska pot speljala v in preko Bele krajine, ki jo pokrivamo.

Zelo dolgo so bili odpori tudi pri pravilnem poimenovanju teh ilegalnih migracij. Nekateri še danes uporabljajo besede begunci, med njimi tudi vodilni v belokranjskih občinah. Končno pa se stvari tudi tu postavljajo na svoje mesto. Večinoma gre za ilegalne migrante, begunci bi bili le v primeru, če bi v Slovenijo prihajali iz katere od sosednjih držav, kjer bi bila vojna. Te ni, vojne pravzaprav niti v Siriji ni več.

Ilegalni migranti, osebne dokumente imajo, le skrili so jih
Gre torej za ilegalne migrante. Domala vsi so brez dokumentov. Tako niti ne vemo, kdo so, kakšno je njihovo pravo ime, kdaj so res rojeni in podobno. Vodja policijskega okoliša v Bihaću je namreč pred kratkim razkril, da imajo migranti dokumente skrite. Tako so policisti v Bihaću, nasproti televizijske hiše, odkrili migranta, ki je kopal ob posajeni brezi. Izkazalo se je, da so na tem mestu zakopani dokumenti številnih migrantov. Migrant je ob tem povedal, da išče svoje dokumente, ker se želi vrniti v svojo državo. Razkril je tudi, da jim lokacije, kjer se nahajajo shranjeni dokumenti, sporočajo prek GPS-povezav.

Prikrivali tudi namere o postavitvi migrantskih centrov
Doslej so nam vladajoči iz vrst koalicijskih strank (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica) tudi prikrivali, da v Sloveniji načrtujejo postavitev sprejemno-registracijskih migrantskih centrov. Ob meji, v Beli krajini. Razkrivali so jih javni razpisi o naročilih za oskrbo migrantov, pa še tu so zatrjevali, da gre le za t. i. pripravo, če bo potrebno, ko bo itd. Vsak zapis ali vprašanje pa so vzeli domala kot sovražni govor.

Zdaj je tudi to razrešeno in jasno, da so ti centri vse bližje. Kot kaže, jih bo celo več, ne samo eden, in ne samo v Metliki ali na Vinici, kot je to doslej veljalo.

Tudi o Marakeški politični deklaraciji, 2. maja 2018 sprejeti v Marakešu (Maroko), se v Sloveniji dolgo ni govorilo. Pravzaprav te v slovenskem prevodu še zdaj ni mogoče dobiti, saj jo “skrbno skrivajo”.

Vladajoči so si odgovore o tej deklaraciji dolgo podajali kot vroče žemljice. Zdaj pa je tudi tu jasno, da vladajoče stranke (LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica) to podpirajo.

Kaj pomeni Marakeška politična deklaracija?
Ta ilegalnim migrantom na široko odpira vrata v državo. V imenu človekovih pravic jim omogoča prosto pot. S to deklaracijo se je Slovenija zavezala h krepitvi azilnega sistema, k izenačitvi pravic vseh migrantov (ne glede na status in ne glede na to, ali gre za ilegalne ali legalne migrante). To deklaracijo spodbuja predvsem Organizacija združenih narodov (OZN), velik vpliv pri vsem tem pa ima tudi ameriški milijarder George Soros. Slednji je sicer prejemnik državnega odlikovanja Republike Slovenije, to mu je že leta 2002 podelil takratni predsednik države Milan Kučan. Številni, predvsem v tujini, pa poročajo, da Soros izdatno financira te migracije in tudi nekatere nevladne organizacije, ki skrbijo za prehod ilegalnih migrantov. Na Madžarskem, kjer ima Soros korenine, pa so ga razglasili celo za neželeno osebo.

Države odstopajo od dogovora, le slovenska oblast vztraja
Od Marakeškega dogovora so doslej odstopile že številne države, nekatere se še odločajo o tem. Med prvimi je svoj odstop sporočila Madžarska. Odstopili so tudi Poljska, Češka, Švica, Avstrija, ZDA, o tem se dogovarjajo tudi v Italiji, pa tudi hrvaška predsednica je v preteklih dneh sporočila, da deklaracije ne podpira.

Slovenija tako ostaja osamljen otok, kar pomeni, da lahko postane migrantski žep.

Nadalje se za 10. december 2018 v Maroku pripravlja poseben dogodek, kjer bodo vse to samo še potrdili in nadgradili.

Glede na to smo slovenskega predsednika vlade in predsednika države vprašali, kakšno je njuno stališče do tega vprašanja. Na odgovora smo čakali precej časa, objavljamo ju ob koncu prispevka. Marjan Šarec nima mnenja oziroma podpira mnenje ministrstva za zunanje zadeve, ki navaja (povzeto na kratko), da “Slovenija dogovor podpira”. Borut Pahor pa nam je poslal zelo dolg odgovor, iz katerega pa ni razvidno njegovo eksplicitno mnenje kot predsednika države pri reševanju migrantske problematike. Poudarek pri obeh pa je, da Marakeška politična deklaracija za Slovenijo ni zavezujoča.

Ker gre tudi za pravno vprašanje, smo za mnenje zaprosili dr. Antona Olaja, upokojenega direktorja Policijske uprave Novo mesto, predavatelja in zagovornika ustavne pravice svobode izražanja, kot je to napisal v svoji predstavitvi na Twitterju. Dr. Olaj je bil namreč eden prvih, ki je javno opozoril na sporno vsebino Marakeške politične deklaracije in vztrajno išče odgovore pri odgovornih za to. Seznanili smo ga tudi z mnenjem Marjana Šarca in ministrstva za zunanje zadeve (v prejšnji vladi je tega vodil Karl Erjavec iz Desusa, zdaj pa Miro Cerar iz SMC), saj ob zaprosilu mnenja Boruta Pahorja takrat še nismo prejeli.

Dr. Anton Olaj: Vsebino dokumenta mora obravnavati državni zbor, ni res, da dokument za Slovenijo ni zavezujoč
Dr. Anton Olaj nam je sporočil: “Menim, da bi zaradi aktualnosti in pomembnosti problematike migracij, morali vsebino Globalnega dogovora o migracijah (The Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration – GCM) zelo premišljeno obravnavati v Državnem zboru (DZ). Menim, da za to obstaja pravna podlaga. Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ določa odbor za zunanjo politiko DZ kot pristojno telo, ki obravnava problematiko iz področja zunanjih zadev države, kamor se nedvomno uvršča tudi tematika navedenega GCM. To utemeljujem tudi s tem, da je GCM rezultat političnega procesa sproženega septembra 2016, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Newyorško deklaracijo za begunce in migrante, s katero se je uradno začel postopek priprave GCM. O tem je takratni zunanji minister 14. septembra 2016 na redni 58. seji seznanil odbor za zunanjo politiko DZ, ki je o tem polemično razpravljal. Zaskrbljujoče je, da se o kasnejši izdelani vsebini GCM pa ni razpravljalo v odboru za zunanjo politiko DZ.11″

“Posledično obstaja občutek, da vlada ne želi, da bi bili o podrobni vsebini dokumenta obveščeni poslanci in javnost, kar zagotovo krepi občutek nezaupanja ljudi do izvajanja politike migracij v povezavi s tveganjem poslabšanja varnosti za ljudi in premoženje.”

Dr. Olaja smo prosili še za mnenje o stališču ministrstvu za zunanje zadeve, na katerega se sklicuje tudi Marjan Šarec. Vse, ki trdijo, da sprejem dokumenta za Slovenijo ni zavezujoč, je postavil na laž. Dr. Anton Olaj je namreč zapisal: “Navedba, da ‘dokument za državo ni pravno zavezujoč’  v praksi pomeni le, da pred slovenskimi sodišči ni mogoče iztožiti v GCM navedenih pravic migrantov, ni pa povedano, da bo GDM s sprejetjem mednarodno politično zavezujoč za Slovenijo. Navedba, da dokument ‘ne določa migracijskih politik posameznih držav’ je neprepričljiva ob hkratni navedbi, da GCM ‘predstavlja okvir za obstoječe in bodoče zakonite migracijske tokove z ambicijo koordinirati  napore samih držav’. Torej, GCM ni nepomemben in nezavezujoč dokument, kot se to skuša prikazati v javnosti. To utemeljujem tudi s tem, da sta iz postopka dogovarjanja zaradi dvomov o vsebini dokumenta izstopili ZDA in Madžarska, zaznati pa je iz medijev, da bodo od dogovora odstopile tudi še nekatere druge države.”

 Dr. Olaj o odgovoru Marjana Šarca: “Odgovor predsednika vlade do problematike migracij pa razumem kot stališče Vlade, ki je samostojna pri opravljanju svojih funkcij, zato vsebine ne morem komentirati.” 

V nadaljevanju objavljamo odgovora Marjana Šarca in Boruta Pahorja, ki so nam jih sicer posredovali iz njunih kabinetov.

Odgovori Marjana Šarca, predsednika vlade RS:

Kakšno je stališče predsednika vlade do vsebine Marakeške politične deklaracije, ki je bila sprejeta 2. maja 2018 v Maroku?
Stališče predsednika vlade v zvezi z Marakeško deklaracijo je skladna s stališčem, ki ste ga 15.10.2018 prejeli z Ministrstva za zunanje zadeve. (Opomba ur.: Iz odgovora ministrstva je razvidno, da “Slovenija dogovor podpira”.)

Kakšno je stališče predsednika vlade do reševanja migrantske politike v Sloveniji?
Predsednik vlade trdi, da je lahko migrantska politika učinkovita le s celovitimi rešitvami na ravni celotne Evropske unije, je pa njena učinkovitost v veliki meri odvisna tudi od dobrega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana. Skladno s tem bo Slovenija še naprej aktivno krepila sodelovanje z državami v regiji, obenem pa podpirala pospešeno krepitev učinkovitega nadzora nad zunanjimi mejami in odpravo notranjega nadzora nad notranjimi mejami Evropske unije.
Bo pa Slovenija še naprej poudarja tudi pomen solidarnosti pri soočanju z migracijami, tako kar zadeva zavez na področju preseljevanja kot izvajanja ukrepov za preprečevanje ilegalnih migracij.

Kaj odgovarja Borut Pahor, predsednik države?
Povsem enaki vprašanji kot Šarcu smo poslali tudi Borutu Pahorju, predsedniku države. Iz njegovega kabineta pa smo prejeli naslednji odgovor (objavljamo ga v celoti):

“Marakeška deklaracija, ki je bila sprejeta ob zaključku pete konference Rabatskega procesa, skupaj z Akcijskim načrtom za obdobje 2018-2020, se uvršča v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Marakeška deklaracija je politična deklaracija, ki ni pravno zavezujoča. Deklaracije se ne podpisujejo, temveč jih države sprejmejo na koncu konferenc Rabatskega procesa. Razprave na majski konferenci so se osredotočile na krepitev sodelovanja na področju migracij in razvoja, vključno s preprečevanjem nezakonitih migracij in krepitvijo zakonitih poti. Iz Slovenije se pete ministrske konference Rabatskega procesa nihče ni udeležil.

Vsebina politične in pravno nezavezujoče deklaracije je skladna s sprejetimi sklepi Evropskih svetov s področja migracij. Slovenija soglaša z načeli Marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, praktičnem sodelovanju na področjih, ki so za Slovenijo zelo pomembna. V akcijskem načrtu so zajeta področja, ki so ključna za izboljšanje učinkovitega delovanja na področju preprečevanja nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU, kar je tudi v interesu Slovenije. Potrebno je storiti vse, da bi bili migracijski tokovi čim bolje upravljani in da bi se preprečevale nezakonite migracije. Gre za krepitev azilnega sistema na ravni EU, kar bo pripomoglo k bolj učinkovitemu vračanju nezakonitih migrantov in pravnomočno zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v njihovo matično državo. Prostovoljno vračanje je prva opcija, vendar, če se nezakoniti migrant ne želi vrniti prostovoljno, se ga vrača prisilno. Obseg pravic migrantov je vselej odvisen od njihovega statusa v državi gostiteljici. Sprejem ministrske deklaracije Rabatskega procesa je potrdil zavezanost krepitvi dialoga in praktičnega sodelovanja na področjih, ki so za nas pomembna.

Slovenija v dialogu z afriškimi državami, ki poteka v okviru Rabatskega ali Kartumskega procesa oz procesa iz Vallete zagovarja stališča, ki jih je Vlada sprejela pred organizacijo vrha EU-Afrika novembra 2015. Temelj za pogajanja so tudi izhodišča, ki jih je je Vlada Republike Slovenije sprejela na seji, 29. marca 2018 v času priprav na pogajanja o Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in Globalnem dogovoru o beguncih. Slovenija v razpravah izpostavlja, da je potrebno storiti vse, da bi bili migracijski tokovi čim bolje upravljani in da bi se preprečevale nezakonite migracije.

Predsednik republike je svoje stališče do tega vprašanja podrobneje predstavil že konec leta 2015, ko je nagovoril Državni zbor in predstavil svoje mnenje o aktualni imigrantski problematiki v Republiki Sloveniji z vidika varovanja meje Republike Slovenije, zagotavljanja varnosti državljank in državljanov Republike Slovenije, zmožnostih Republike Slovenije za varovanje državne meje, nujnosti mednarodne pomoči in državnih zmožnosti za oskrbo imigrantov: up-rs.si/up-

Predsednik republike meni, da je potrebno sprejeti in izvesti reformo skupnega evropskega azilnega sistema in s tem tudi dublinske uredbe; da je potrebno bolj učinkovito zaščititi zunanje meje EU (oblikovanje skupne mejne straže); da je potrebno doseči soglasje glede vračanja v varne države; da je potrebno aktivno pristopiti k omejevanju migracij na območju nastanka in območjih odhodov proti Evropi; in da je potrebno doseči konsenz doma glede obsega in načina vključevanja beguncev (in migrantov) družbo. Predsednik poudarja, da je nujno potrebno pripraviti novo nacionalno strategijo o migracijski politiki (sedanja resolucija o migracijski politiki RS je iz leta 1999).”

Ob koncu objavljamo še poročilo bosanskih medijev o tem, da migranti imajo dokumente, le skrivajo jih:

Moja-dolenjska.si