Oče problematičnega devetnajstletnega Roma s sekiro napadel šestnajstletnika in ga poškodoval!

(Foto: STA)

Julija smo poročali, da je devetnajstletni pripadnik romske manjšine v Novem mestu fizično napadel nič hudega slutečega mladostnika. V fizičnem napadu je mladostnik doživel hude poškodbe, imel je počeno čeljust. S hudimi bolečinami je moral na operacijo v Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Sedaj naši viri razkrivajo, da je isti napadalec naslednji dan ponovno napadel, tokrat pet ljudi. Oče problematičnega Roma pa bi naj po navedbah naših virov teden dni po julijskem dogodku s sekiro napadel šestnajstletnika ter ga poškodoval.

Zaskrbljeni prebivalci Novega mesta se sprašujejo, kdaj bo konec nasilja Romov nad njimi in njihovimi otroki. Po omenjenih napadih so na občini Novo mesto ustanovili skupino za reševanje romske problematike. Prestrašeni prebivalci v Novem mestu upajo, da ne bo to še eden izmed papirnatih brezzobih tigrov in se bo stanje dejansko izboljšalo.

Žal nekateri Romi s svojim ravnanjem delajo medvedjo uslugo tistim Romom, ki so se prilagodili in socializirali ter sprejemajo družbena pravila. Kot primer lahko navedemo Rome v Prekmurju, ne glede na njihove zelo redke in občasne incidente. Prebivalci dolenjske prestolnice izpostavljajo dolgoletne težave v socializaciji Romov v novomeški vsakdan. Opozarjajo, da se jih veliko od njih vozi z luksuznimi avtomobili, čeprav večina problematičnih Romov v novomeškem okolišu prejema socialno pomoč. Finančna sredstva za svoje delovanje po mnenju Novomeščanov pa dobijo po sistemu “gazd” oziroma tako imenovanih vodij za pobiranje denarja prestrašenim prebivalcem Novega mesta.

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

Jezni in prestrašeni prebivalci Novega mesta naslovili svoje zahteve za rešitev romske problematike na Dolenjskem
Svojo pobudo so naslovili na Občino Novo mesto. Trdijo, da si mestne oblasti ne upajo drezati v osje gnezdo romske problematike. Zato so naslovili nekaj predlogov, kako bi se lahko romska problematika v Novem mestu in drugod v Sloveniji rešila. Sami spoštujejo vse pripadnike narodnosti in manjšin v Sloveniji, vendar so mnenja, da bi morali vsi v Sloveniji spoštovati zakone. Med drugim menijo, da je potrebno nekaterim predstavnikom romske manjšine v Sloveniji razložiti, da nimajo samo pravic ampak tudi dolžnosti. Prilagajati se morajo družbi in ne družba njim. Enakopravnost v Sloveniji si lahko izborijo s tem, da bodo tudi zanje veljali zakoni. Namesto izplačevanja socialnih transferjev v gotovini, predlagajo uvedbe tako imenovane “socialne kartice”. Sredstva, ki bi se nakazovala na kartico, bi se namreč lahko porabljala samo za življenjske potrebščine, ne pa tudi za alkohol, cigarete ali mamila.

Pomembno je ugotoviti izvor premoženja, saj ni logično, kako se lahko vozijo v avtomobilih višjega razreda, če nihče od njih ni zaposlen ter so odvisni le od prejete socialne pomoči. Uvedli bi tudi javna dela za romsko manjšino. S tem bi, kot v svojem mnenju navajajo pobudniki, v tej skupnosti pridobili tudi delovne navade. Potrebno bi bilo tudi izvajati večji nadzor znotraj problematičnih romskih naselij na Dolenjskem. Zahtevajo, da se policiste ustrezno pravno in materialno zaščiti, saj si zaradi nekaterih problematičnih Romov na Dolenjskem, večina noče nakopati še dodatnih težav.

Ob koncu prestrašeni prebivalci Novega mesta sporočajo, da je potrebno jasno postaviti meje dovoljenega, ker žal razumejo samo argument moči. Zamerijo pa jim tudi večni izgovor o multikulturnosti ter drugačnosti. Nasilje, delomrznost, objestnost je za nekatere Rome način življenja, zato po mnenju jeznih prebivalcev dolenjske prestolnice takšni ljudje niso primerni za slovensko družbo.

Občina Novo mesto za sistemske rešitve
Na Mestni občini Novo mesto dolga leta poudarjamo, da je edini možni pristop medresorsko ukrepanje na ravni države, kar se v zadnjih tednih tudi uresničuje. V ta namen je bila ustanovljena medobčinska delovna skupina za romsko problematiko, njihova prizadevanja pa so, da se poiščejo sistemske rešitve, ki bi na dolgi rok pripomogle k boljši ureditvi stanja, ki poleg dela policije zadevajo tudi kaznovalno politiko, izplačevanje socialnih transferjev in šolanje otrok. “Zavedamo se, da je pred nami dolgoleten proces, Mestna občina Novo mesto pa sicer kot delovno telo občinskega sveta vodi tudi Odbor za spremljanje položaja romske skupnosti. Vsa prizadevanja so sicer ta hip uprta v Delovno skupino za obravnavo romske problematike in reševanje zadeve na državni ravni,” še poudarjajo na občini.

Luka Perš