Pidži, kralj slovenskega kantrija, promotor koroškega kralja Matjaža

Prvi jugoslovanski izvajalec glasbene zvrsti, katero stereotipno spremljajo podeželje, krave in konji, je prav s koroškega »podeželja«. Milan Pečovnik – Pidži je s skupino D’Drava Country dečki jugoslovanski javnosti prvič predstavil glasbo z druge strani luže, ki jo z veseljem igra še danes. Tako kot nemalo slovenskih glasbenikov ima tudi Pidži to težavo, da ga radijske postaje ne vrtijo kaj dosti. Ima pa Pidži poleg svoje glasbene poti še zanimivo in edinstveno zgodbo, ki se mu je pripetila po naključju. Ali pa celo z namenom. Nekega dne, ko je z vikenda v Topli odšel po vodo in čakal, da se ta nateče, je v skali Pece uzrl nekaj izjemno fascinantnega. V skalnati steni Pece se mu je izrisal obris nekdanjega vladarja in zaščitnika Koroške, kralja Matjaža. Podoba ga je tako prevela, da se je odločil, da jo predstavi javnosti. V intervjuju Pidži pojasni, zakaj podoba kralja Matjaža še ni turistično prepoznana in kdo bi lahko to pospešil, prav tako pa nam opiše svoje glasbeno ustvarjanje in težave, s katerimi se srečujejo praktično vsi slovenski glasbeniki na nehvaležni glasbeni sceni.

Milan, kako je prišlo do tega, da ste v skali v Peci uzrli skalnato podobo kralja Matjaža?
Pisalo se je leto 2006, ko sem z vikenda v Topli šel po vodo k bližnjemu potoku, ker je na vikendu ni bilo. Ko sem čakal, da se voda natoči, nisem imel kaj drugega za delati, kot pa opazovati Peco. Pri opazovanju stene sem najprej uzrl krono, nato obrvi, oči, nos, usta … In tako se mi je odprla celotna podoba. Za podobo sem najprej povedal očetu, tudi njemu ga je uspelo videti. Ko sem kazal sliko ljudem, ga sprva niso videli, ko pa sem ga izrisal, so ga videli vsi.

Ta podoba vam pomeni veliko, ustvarili ste tudi blagovno znamko na podlagi skalnatega kralja Matjaža. Ste ob svojem odkritju pričakovali bolj buren odziv javnosti?
Mislil sem, da bo to postala črnjanska turistična atrakcija oziroma dodatek za občino. Zaenkrat za to še ni interesa. Od tega mineva že deset let, podoba v skali čaka na turiste. Pričakoval sem, ker sem le domačin, da bomo skupaj z Občino Črna zavihali rokave in delali na tej zgodbi. Leta 2006 sem izdelal tudi idejni projekt o trženju podobe, ampak ni podpore tam, kjer bi morala biti. Na svetu marsikaj kažejo ljudem; Američani so si morali predsednike v skalo izklesati sami, nam je kralja Matjaža ustvarila narava. Jaz pravim, da se mi je podoba prikazala z namenom.

Ustanovili ste podjetje oziroma blagovno znamko Kralja Matjaža. Kaj lahko pod to blagovno znamko vidimo, kupimo?
Ta zgodba ljudi po Sloveniji očitno zanima, trenutno sem prišel do sodelovanja z osmimi družinskimi podjetji, s katerimi smo začeli izdelovati prve izdelke. Pod blagovno znamko kralja Matjaža imamo več različnih izdelkov, kot so penina, bučno olje, bombonjere, čokolade in podobno.

Celoten intervju si lahko ogledate na e-Koroška.si.