Do 30. septembra so slovenski policisti obravnavali 11.855 nezakonitih prehodov državne meje, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lani. Pri tem so večino oziroma 8209 migrantov vrnili tujim varnostnim organom, večino hrvaškim. Število letos vrnjenih nezakonitih migrantov je večje kot lani. Število izraženih namer za podajo prošnje za azil se je letos zmanjšalo za več kot 16 odstotkov. Večina vlog je zavrnjenih, letos je bil status azilanta priznan le 82 osebam.
Največ nezakonitih prehodov so obravnavali na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana, ki zajema tudi kočevsko-ribniško območje. Na tem območju so jih letos prijeli 3518 ali skoraj 30 odstotkov. Na območju PU Novo mesto so prijeli 3475 migrantov, kar je le nekaj manj kot v ljubljanski upravi. Tretja je PU Koper, kjer so prijeli 3426 migrantov.
Podatki kažejo, da so večino migrantov prijeli na območju PU Ljubljana, PU Novo mesto in PU Koper (po tem vrstnem redu), razlike med območji pa so minimalne. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Pakistana in Maroka. Ti dve državljanstvi predstavljata polovico vseh ilegalnih migrantov. Izrazit je upad števila državljanov Alžirije, ki so se preusmerili drugam.
Namero prošnje za azil (mednarodno zaščito) je letos podala dobra četrtina (27 odstotkov) vseh prijetih migrantov, med njimi je bilo izrazito največ državljanov Maroka. V enakem obdobju lani je bilo obravnavanih 3.857 namer, število se je glede na lansko enako obdobje zmanjšalo za 16,2 odstotka. Število se je zmanjšalo predvsem zaradi zmanjšanja števila državljanov Alžirije, katerim pot čez Zahodni Balkan ni več tako ustrezna kot prej. V azilnih domovih je bilo v sredo nastanjenih 255 tujcev, še 155 jih je čakalo na namestitev.
Tuji varnostni organi so nam letos vrnili 1120 oseb, med njimi je bilo 27 slovenskih državljanov. Policija v svojem 9-mesečnem poročilu navaja, da je trend števila ilegalnih prehodov do avgusta strmo naraščal in v zadnjem mesecu upadel. S poslabšanjem vremenskih razmer bo trend števila ilegalnih prehodov upadel. Policija navaja, da po nastanitvi v azilnih kapacitetah tujci največkrat nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Največ nedovoljenih vstopov na notranjih mejah obravnavajo iz Avstrije in Italije. Število se je povečalo.