Predsednik države Republike Slovenije Borut Pahor je podelil državniška priznanja. Srebrni red za zasluge je prejel dr. Lovro Šturm za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti, red za zasluge je prejel Jože Strgar za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uveljavljanje evropskih vrednot ter kot prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji. Red za zasluge je prejelo Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb za devetdeset let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem, medaljo za zasluge pa je prejel Jožef Pretnar za življenjski prispevek pri uvajanju novih, pionirskih pristopov zdravljenja hematoloških bolezni.
Lovro Šturm je prejel srebrni red za zasluge. “S svojim znanjem in ugledom je profesor Šturm pomembno prispeval k demokratizaciji Slovenije že v prelomnem času pred letom 1990. S svojimi številnimi prispevki in predlogi je sodeloval pri preoblikovanju ustavnega sistema in prehodu v ustavno demokracijo. Po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1991 izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katerem je mandat zaključil leta 1998. Kot predsednik Ustavnega sodišča od aprila 1997 do decembra 1998 je oblikoval in uveljavil novo vlogo sodišča z leta 1994 sprejetim novim Zakonom o ustavnem sodišču. Rezultat njegovih prizadevanj je tudi javno objavljanje vseh odločb in sklepov, kar je pripomoglo k utrjevanju pravne varnosti, prav tako pa ne gre spregledati njegovega pionirskega dela glede interpretacije številnih določb Ustave Republike Slovenije,” so zapisali v obrazložitvi podeljenega državniškega priznanja dr. Lovru Šturmu.
Jože Strgar je kot kandidat koalicije Demos zmagal na prvih demokratičnih volitvah za župana Ljubljane leta 1991. “Kot dejaven kristjan je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v obnovi javnega delovanja cerkve, postal je urednik znanstvene knjižnice Mohorjeve družbe, pozneje pa pobudnik ustanovitve Društva slovenskih katoliških izobražencev. Delo na družbenem področju ga je ob koncu osemdesetih pripeljalo v politiko, ko se je vključil v delovanje tedaj ustanovljene stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Po prvih demokratičnih volitvah je kot kandidat koalicije Demos postal ljubljanski župan. V času županovanja, med letoma 1990 in 1994, si je prizadeval za sožitje med političnimi strankami in bil zavezan demokratičnim in evropskim vrednotam. Razumel je, da v novi Sloveniji Ljubljana postaja glavno mesto države, in želel je, da bi ji k uveljavitvi med evropske prestolnice pomagala tudi takšna, evropska podoba,” so zapisali v predsednikovem uradu.
V nadaljevanju si lahko preberete celotno obrazložitev za priznanje dr. Lovro Šturma:
Za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti prejme dr. Lovro Šturm srebrni red za zasluge.
Prof. dr. Lovro Šturm, zaslužni profesor ljubljanske Univerze, nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje, je bil rojen v Ljubljani leta 1938. Po maturi na Klasični gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1961 diplomiral, leta 1965 pa doktoriral. Svojo znanstveno kariero je dr. Šturm začel leta 1961 na Inštitutu za javno upravo in delovna razmerja na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki ga je v letih 1972 do 1985 tudi vodil. V naziv redni univerzitetni profesor za upravno pravo in upravne znanosti ter za pravno informatiko je bil na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen leta 1986. Med letoma 1985 in 1990 je bil predstojnik katedre za upravnopravne znanosti ter predsednik in član odborov ter komisij za študijske zadeve na Pravni fakulteti. Bil je tudi predsednik sveta in znanstvenega sveta Inštituta za javno upravo, član uredniškega odbora vestnika Inštituta za javno upravo ter pozneje revije Javna uprava.
Kot mednarodno priznan strokovnjak je profesor Šturm predstavljal svoje raziskovalne dosežke na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih. Sodeloval je pri številnih skupinskih raziskavah in nekatere med njimi tudi vodil: pri OECD v Parizu v letih 1976 do 1979, OZN v New Yorku v letih 1977 do 1988 in Evropskem centru za koordinacijo raziskovanj na področju družbenih znanosti na Dunaju v letih 1984 do 1987.
S svojim znanjem in ugledom je profesor Šturm pomembno prispeval k demokratizaciji Slovenije že v prelomnem času pred letom 1990. S svojimi številnimi prispevki in predlogi je sodeloval pri preoblikovanju ustavnega sistema in prehodu v ustavno demokracijo.
Po osamosvojitvi Slovenije je bil leta 1991 izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katerem je mandat zaključil leta 1998. Kot predsednik Ustavnega sodišča od aprila 1997 do decembra 1998 je oblikoval in uveljavil novo vlogo sodišča z leta 1994 sprejetim novim Zakonom o ustavnem sodišču. Rezultat njegovih prizadevanj je tudi javno objavljanje vseh odločb in sklepov, kar je pripomoglo k utrjevanju pravne varnosti, prav tako pa ne gre spregledati njegovega pionirskega dela glede interpretacije številnih določb Ustave Republike Slovenije.
Znanstveno in strokovno delo profesorja Šturma je zlasti prepričljivo na področju upravnega in ustavnega prava. Medtem ko se je z ustavnim pravom več ukvarjal v obdobju, ko je delal na Pravni fakulteti in na Inštitutu za javno upravo, pa se je področju ustavnih pravic in svoboščin posvečal zlasti v času, ko je bil sodnik Ustavnega sodišča. Poleg avtorskih komentarjev k 2. členu o načelu pravne države, 3. členu o načelu delitve oblasti, 7. členu o verski svobodi, 14. členu o enakosti pred zakonom in 120. členu o legalitetnem načelu, ki predstavljajo vsak zase obsežen znanstveni prispevek, je njegov najpomembnejši prispevek ureditev komentarja, ki je bil izdan ob 10-letnici slovenske ustave.
Po prenehanju funkcije ustavnega sodnika je dr. Šturm predsedoval slovenski delegaciji Mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje od julija 1999 do decembra 2000, bil je član Vlade Republike Slovenije v letu 2000 in pozneje v letih od 2004 do 2008, najprej kot minister za šolstvo in šport ter pozneje kot minister za pravosodje. Ko je Slovenija od januarja do junija 2008 predsedovala Evropskemu svetu, je profesor Šturm kot predsedujoči vodil Evropski svet v sestavi ministrov za pravosodje EU. Vodil je zasedanja sveta ministrov in prispeval k sprejetju številnih pravnih instrumentov EU s področja varstva človekovih pravic, varstva okolja, pri uporabi mediacije in boju proti terorizmu na ravni EU.
Profesor Šturm se je uveljavil tudi kot urednik številnih knjižnih izdaj, ki so v slovenski prostor vnesle dela, ki so bila v naši polpretekli zgodovini bralcem nedostopna in so pomembna za demokratični razvoj mlade države. Je prejemnik različnih nagrad, priznanj in častnih nazivov. Z odlokom odbora Evropskega parlamenta je leta 2012 prejel priznanje Civil Europeo Praemium, leta 2013 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila častni naziv zaslužni profesor.
Z državnim odlikovanjem se Republika Slovenija zahvaljuje prof. Šturmu za njegov prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti.
Obrazložitev priznanja za Jožeta Strgarja:
Za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uveljavljanje evropskih vrednot ter kot prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji prejme Jože Strgar red za zasluge.
Jože Strgar, agronom, vrtnar in politik, je bil rojen v Jelšah pri Leskovcu leta 1929. Kot otrok je obdobje druge svetovne vojne skupaj s starši preživel v izgnanstvu v Nemčiji, kjer si je čas lepšal z delom v vrtnariji. Po vrnitvi v domovino leta 1947 je bil za šolo prestar in je iskal delo, in sicer na zemlji. O odnosu do zemlje je pozneje zapisal, da jo je imel rad: »… iz nje je in na njej je dihalo življenje.« Najprej je delal v Krškem, potem v Čateških Toplicah, nato pa v ljubljanski Mestni vrtnariji. Njegova želja pa je bila učiti se in študirati. Z voljo in vztrajnostjo je končal najprej vrtnarsko obrtno in nato še kmetijsko šolo. Strast po temeljitem strokovnem znanju ga je gnala v svet, na vrtnarsko oziroma drevesničarsko prakso v Belgijo, nato še na Nizozemsko, v Nemčijo in Anglijo. Tako je lahko svoje znanje izpopolnjeval v najboljših vrtnarijah in drevesnicah. Po vrnitvi v Slovenijo se je vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je leta 1962 končal študij na Biotehnični fakulteti. Po diplomi iz hortikulture se je zaposlil v arboretumu Volčji Potok, nekaj let pozneje pa je ustanovil svoje podjetje za urejanje parkov in vrtov. Inženir Strgar je bil član različnih hortikulturnih združenj, urednik strokovne revije Naš vrt in avtor osmih samostojnih strokovnih knjig ter množice strokovnih člankov.
Kot dejaven kristjan je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v obnovi javnega delovanja cerkve, postal je urednik znanstvene knjižnice Mohorjeve družbe, pozneje pa pobudnik ustanovitve Društva slovenskih katoliških izobražencev. Delo na družbenem področju ga je ob koncu osemdesetih pripeljalo v politiko, ko se je vključil v delovanje tedaj ustanovljene stranke Slovenskih krščanskih demokratov.
Po prvih demokratičnih volitvah je kot kandidat koalicije Demos postal ljubljanski župan. V času županovanja, med letoma 1990 in 1994, si je prizadeval za sožitje med političnimi strankami in bil zavezan demokratičnim in evropskim vrednotam. Razumel je, da v novi Sloveniji Ljubljana postaja glavno mesto države, in želel je, da bi ji k uveljavitvi med evropske prestolnice pomagala tudi takšna, evropska podoba.
V delovanju mesta je zato utrdil program, ki neguje zavedanje o pomenu kulturne dediščine. Program Ljubljana – moje mesto je v ospredje postavil urejenost zunanje podobe mesta in po načelih dejavne vključenosti mestna vlada tako še danes sodeluje z občani pri obnovi pročelij in prenovi njihovih hiš ter urejanju javnih površin. Velik del svoje pozornosti je župan Strgar namenil ureditvi parkov in zelenic v Ljubljani, med drugim so tedaj uredili staro mestno vrtnarijo v Tivoliju in tako poskrbeli tudi za zavedanje pomena in vrednot naravne dediščine.
Zaključek županskega mandata za Jožeta Strgarja ni pomenil konca njegovega političnega udejstvovanja. Leta 2011 je organiziral civilno pobudo Prebudimo Slovenijo! in ji predsedoval do leta 2016. V tistem času je napisal knjigo Treba je povedati, v kateri sporoča, da lahko stvarnost obrnemo na bolje le, če postanemo aktivni državljani, volimo zaupanja vredne ljudi in se po svojih močeh v svojem okolju potrudimo za skupno dobro.
Kot župan se je inženir Strgar zavedal, da je ena od njegovih osnovnih nalog urejanje in preurejanje Ljubljane po tem, ko je postala prestolnica samostojne države na poti v Evropsko unijo. Pri tem je šlo po eni strani za zunanji videz mesta, njegovih stavb in njegovih javnih površin, po drugi pa za notranji odraz mesta, za njegove upravne strukture in za odnose med njegovimi prebivalci. Uspelo mu je na obeh področjih in začrtal je pot Ljubljane v nov čas. Tudi po njegovi zaslugi je danes Ljubljana taka, kot je.
Luka Perš